Rusija in Zahod, ki ga najbolj energično zastopajo Združene države Amerike, nimata skupne vizije ukrajinske prihodnosti. Zunanja ministra ZDA in Rusije John Kerry in Sergej Lavrov sta se včeraj znova srečala, tokrat v Londonu, in sporočila, da so bili pogovori »konstruktivni« (Lavrov) oziroma »globoko skrb zbujajoči« (Kerry) zaradi dogajanj na Krimskem polotoku. Ruski zunanji minister je tudi ponovil, da bo njegova vlada spoštovala rezultat nedeljskega referenduma na Krimu, medtem ko je njegov ameriški kolega odločno zavrnil to možnost in dodal, da se bo Rusija morala soočiti s posledicami kršitve mednarodnega prava in ukrajinske ustave.
Lavrov je kljub grožnjam s sankcijami dejal, da bo Moskva spoštovala voljo krimskega prebivalstva na nedeljskem referendumu, in tako zavrnil vsakršno možnost, da bi ga poskusila preprečiti oziroma preložiti. Dejanske reakcije pa so vendarle osredotočene na prihodnji ponedeljek, ko se bo treba odzvati na rezultate referenduma, za katerega naj bi bilo vnaprej zagotovljeno, da bo v prid sedanji proruski oblasti na polotoku, ki je že objavila namero, da se kot samostojna federalna enota priključi Ruski federaciji. Da pred tem ne bo nobenih ključnih posegov, je posredno dejal tudi Kerry, ki je po šesturnem pogovoru z Lavrovom ocenil, da Rusija ne bo sprejela nobene odločitve pred koncem referenduma na Krimu.
Da bi referendum na Krimskem polotoku dobil mednarodno veljavo, je tja poleg lokalnih oblasti tudi Moskva pozvala opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Ta je pred tem že zavrnila povabilo krimskih oblasti z obrazložitvijo, da se OVSE odziva na zahteve oziroma prošnje članic te organizacije, Ukrajina pa sklicanemu referendumu nasprotuje. Posledično je predsedujoči OVSE ocenil, da bo krimski referendum nezakonit, kar tudi onemogoča opazovalno misijo. V Moskvi mislijo drugače in OVSE pozivajo, da se odzove na krimsko povabilo in pošlje opazovalno misijo na Krim, ki ima po njihovem mnenju pravico do samoodločbe.
Pritiski z vseh strani
Kopičenje ruskih vojaških sil z izgovorom rednega urjenja na meji z Ukrajino ter mobilizacija rezervistov in oblikovanje nacionalne garde v Ukrajini so svojevrsten pritisk na po vsem sodeč neizogiben referendum o prihodnosti Krimskega polotoka. Pod vprašajem pa ni samo ta, ampak tudi celotno območje vzhodnega dela te nekdanje sovjetske republike, ki je po letu 1991 postala samostojna država, v katerem smo bili zadnje dni priča nasilnim medetničnim spopadom. V Donecku je bil tako v četrtek ubit eden od protestnikov, še 16 pa jih je bilo ranjenih, čeprav se na splošno Rusi in Ukrajinci na vzhodu države še izogibajo neposrednemu konfliktu.
Proruske sile v Simferopolu, ki so oblast prevzele po odstavitvi ukrajinskega predsednika Janukoviča, želijo z referendumom čim prej položiti vse karte na mizo. Po njihovem zatrjevanju več kot 80 odstotkov prebivalcev polotoka podpira priključitev k Rusiji, čeprav se jih je po zadnjem popisu za Ruse izreklo manj kot 60 odstotkov, preostali pa so Ukrajinci in Tatari. Formalno bodo vsi odgovarjali na vprašanje, ali se želijo kot samostojna republika pridružiti Ruski federaciji ali pa ostati del Ukrajine z nekoliko spremenjenim statusom od sedanjega. V njej naj bi ostali z avtonomijo, ki jim jo je kratek čas zagotavljala ureditev iz leta 1992 z ustavo, po kateri so si med drugim brez vpliva Kijeva postavljali tudi svojega predsednika.
