Barbara Žabota je zgodovinarka, ki se zadnjih petnajst let pretežno ukvarja s 16. stoletjem in protestantizmom na Kranjskem ter plemiško družino Khisl. Kot arhivistka je zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. V sodelovanju z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU je izdala študijo z naslovom Kongresni trg: zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske (2011, Umetnine v žepu 4), kjer je predstavila zgodovino prostora in njegova preoblikovanja, stavbe in njihove prebivalce pa tudi številne funkcije Kongresnega trga, saj ta ni le protokolarno oziroma protestno zbirališče (kot takšen najpogosteje živi v našem spominu), temveč tudi zgodovinski, kulturni, urbani in arhitekturni prostor.
Ime dobil po kongresu Svete alianse
Trg je bil delno odprt prostor ob nekdanjem jarku ob severni strani obzidja okrog Novega trg že v času baroka. Za potrebe kongresa Svete alianse, ki je potekal v Ljubljani, so jarek zasuli, Kapucinski trg razširili in preuredili na prostoru podrtega kapucinskega samostana, zato so po kongresu tudi preimenovali trg v Kongresni trg. Parkovne površine so uredili leta 1824 po naročilu župana Hradeckega, ko so zasadili drevored. Sedanjo ureditev s platanami je predlagal Jože Plečnik pred drugo svetovno vojno. Po njegovih načrtih so tlakovali odprt prostor, ki je bil nato preurejen v parkirišče. Večji del prostora danes zavzema Park Zvezda.
Pomembnejše stavbe na trgu so Kazina, Slovenska filharmonija, stavba Slovenske matice, Cerkev sv. Trojice ali Uršulinska cerkev s samostanom, v katerem sta še Gimnazija Jožeta Plečnika in Šolski muzej, ter Kranjski deželni dvorec, sedež Univerze v Ljubljani, neorenesančno stavbo dunajskega arhitekta Josipa Hudetza. V parku Zvezda je soha z repliko Emonca, ki so jo našli leta 1836 pri kopanju temeljev Kazine, in je bila del nagrobnika, spomenik ženskam, ki so protestirale proti italijanskem ravnanju z ujetniki med drugo svetovno vojno, delo Boža Pengova, ter glasbeni paviljon. V parku je tudi Sidro, ki je bilo po zaslugi slovenskega kapitana Branka Velkaverha na to mesto postavljeno leta 1954 kot spomenik priključitvi Primorske k matični domovini; na njem je tudi letnica 510, ki predstavlja prihod Slovanov na to območje.
Severna emonska vrata
Pred tem je na istem mestu okoli leto dni (1940-41) stal bronast konjeniški spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru I. Karađorđeviću. Konjenik je delo Lojzeta Dolinarja, ki so ga Italijani leta 1941 odstranili po zasedbi Ljubljane med drugo svetovno vojno. Ob preureditvi trga je Plečnik pred Uršulinsko cerkev dogradil stopnišče in postavil steber sv. Trojice - kužno znamenje, ki je prej stalo na Ajdovščini. Steber je delo baročnega kiparja Luke Misleja, figure pa verjetno delo Francesca Robbe. Na jugozahodni strani Kongresnega trga, pod in ob Slovenski cesti so odkrili severna emonska vrata in jih preuredili v galerijo Emonska vrata. Južni rob trga kaže potek zimskega obzidja, potek srednjeveškega obzidja pa označuje fasada nekdanjega Deželnega dvorca, današnjega sedeža Univerze v Ljubljani.
Ogled je brezplačen in omejen na 30 oseb. Prijave: izobrazevanje@mao.si.
