Zahteve žensk po enakem plačilu, kot ga prejmejo moški za enako vrsto dela, niso upravičene, saj je za ženske prej verjetno, da prenehajo delati zaradi otrok.
Moški, ki ubije svojo ženo, lahko prejme milejšo kazen, če mu žena ni bila zvesta.
To so primeri razsodb sodnikov, vendar ne pred sto leti, ampak v zadnjih desetih letih. Razsodbe niso rezultat tehtnega premisleka, ampak plod ukoreninjenih stereotipov, ki omejujejo pravice žensk in deklet. V teh primerih je bila ženskam pravica odvzeta, tako kot v mnogih drugih primerih. Takšne krivice se v sodnih dvoranah po svetu dogajajo vsak dan.
Kljub desetletjem prizadevanj za enakopravnost žensk, so sodni postopki po svetu pogosto polni škodljivih stereotipov na podlagi spola. To lahko privede do zanikanja pravice žensk do sodnega varstva, pri čemer mora pravni sistem ščititi temeljne človekove pravice vsakega posameznika.
Stereotipi na podlagi spola so trdno prepričanje o domnevni značilnosti žensk in moških ter njihovih vlogah. Pojavljajo se na vseh področjih in ustvarjajo globoke predsodke, ki nato vplivajo na življenja žensk in moških. Ker je diskriminacija žensk globoko zakoreninjena, to močno vpliva na zmožnost žensk, da neomejeno uživajo svoje človekove pravice. Tudi benigni stereotipi so lahko škodljivi. Kot primer lahko damo prepričanje, da »so ženske bolj skrbne kot moški«, kar privede do miselnosti, da bi morale ženske opraviti večino domačih opravil. To lahko privede do kršitev človekovih pravic žensk, če se zapiše v zakone in izvaja v praksi z odvzemom izobraževalnih in poklicnih možnosti.
Diskriminacija v sodni dvorani je še posebno škodljiva, saj tam pričakujemo pravično in nepristransko tolmačenje zakonov. Če je zakon diskriminatoren že sam po sebi, potem je iskanje pravičnosti resnično ogroženo. Pomislite na zakonodajo, ki bi ženskam prepovedala, da se samostojno odločijo za potovanje, delo zunaj doma, ali opravljajo določene medicinske posege brez dovoljenja sorodnikov, ki so moški. Prav tako skrb zbujajoči in veliko bolj razširjeni so primeri, ko so sodniki podvrženi škodljivim stereotipom na podlagi spola, ti pa vplivajo na njihovo tolmačenje zakonodaje in izrekanje sodb. To pogosto doživimo v primerih, ki so povezani s spolnim nasiljem, družinskimi zadevami, enakimi možnostmi za delo ter spolnim in reproduktivnim zdravjem žensk. Kadar so sodniki podvrženi škodljivim stereotipom na podlagi spola in pri določanju zakonske pravice, kot okoliščino vzamejo žensko spolno življenje, hkrati pa se njegova odločitev veže na zaščito pred posilstvom ali nasiljem v družini, lahko pride do kršitev človekovih pravic.
Države bi morale sprejeti ukrepe za odpravo nezakonitih stereotipov na podlagi spola na vseh ravneh kazenskopravnega sistema, kar zajema preiskave, pregon, zasliševanje, zaščito žrtev in prič ter sodbe. Potrebujemo odločne ukrepe, če želimo zagotoviti, da državni uradniki, še posebno tisti, ki delajo v pravosodnem sistemu, ne prihajajo do odločitev na podlagi škodljivih stereotipov, s katerimi kratijo človekove pravice žensk in deklet. Prav uradniki bi morali biti tisti, ki prepoznavajo in izpodbijajo stereotipe. Le tako bi pomagali ustvariti okolje, ki v večji meri spoštuje človekove pravice žensk in deklet, ter gradili kulturo enakopravnosti.
Če resnično želimo doseči enakopravnost spolov še v 21. stoletju, moramo več energije posvetiti razbijanju stereotipov o ženskah in moških. Odpraviti moramo zgrešeno prepričanje o tem, kaj bi ženske morale biti oziroma ne bi smele biti, samo zato ker so ženske. Videti jih moramo, kdo so v resnici – edinstvena človeška bitja v vsej svoji raznolikosti. Govor je o enakopravnosti, ki je temelj prava človekovih pravic. Moja pisarna bo veliko pozornosti posvečala prav zagotavljanju bolj jasnih smernic na tem področju. Iskreno upam, da se bo delo na tem kritičnem področju najprej začelo na mestu, ki najbolj simbolizira pravičnost – v sodni dvorani.
