Zaradi sanacije žledoloma v tem času v gozdovih dela več ljudi, kot je običajno. Inšpektorat RS za delo v sporočilu za javnost opozarja, da morajo delavci izpolnjevati pogoje, določene v pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih, in v pravilniku o varstvu pri delu v gozdarstvu.
Delavci morajo biti tudi ustrezno strokovno usposobljeni. Za traktorsko spravilo, sečnjo z motorno žago, izdelavo in dodelavo gozdnih sortimentov ter nego mladovja sta potrebna četrta raven izobrazbe s področja gozdarstva ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji.
Poleg tega morajo biti delavci tudi teoretično in praktično usposobljeni za varno in zdravo delo. Posebno pomembna sta praktično usposabljanje delavcev za delo v gozdu in preizkus usposobljenosti, ki se opravlja v delovnem okolju.
Pri odpravljanju posledic žledoloma lahko delajo samo delavci, ki so popolnoma usposobljeni za sečnjo, odstranjevanje obviselih dreves, kleščenje vej in prežagovanje obremenjenih debel. To so namreč nevarnosti, ki jih je treba pred pričetkom dela v največji možni meri odstraniti.
Na inšpektoratu opozarjajo, naj se dela v izrednih razmerah izogibajo vsi, ki jim sečnja že v normalnih razmerah povzroča težave. Delovne tehnike, predvsem pri dokončnem podiranju dreves in razžagovanju že podrtih dreves in debel, so namreč precej drugačne kot v normalnih razmerah.
Veliko nesreč
Že v času, ko so razmere za delo v gozdovih normalne, se zgodi veliko nesreč. Lani se je v slovenskih gozdovih smrtno ponesrečilo 13, v letu 2012 pa 22 ljudi. Največ smrtnih primerov beležijo pri kmetih z majhno površino gozda.
40 odstotkov nezgod se zgodi zaradi padca odlomljene veje pri prerezu drevesa ali zaradi zdrsa debla iz panja v smeri sekača. 19 odstotkov nesreč se zgodi zaradi padanja drevesa sodelavca oziroma druge osebe, ker se ne upošteva varnostna razdalja. 14 odstotkov nesreč je posledica nenadnega preloma debla, v 11 odstotkih primerov pa nesreči botruje nepravilno reševanje zagozdenih in obviselih dreves.
Glede na število nezgod, ki se dogajajo pri delu v gozdarstvu, je pomembno, da se vsi, ki uporabljajo in delajo z motorno žago, četudi zakonodaja tega od njih izrecno ne zahteva, strokovno usposabljajo za takšno delo.
"Pomembno je, da opravljajo delo v gozdu usposobljene osebe, ki uporabljajo varno in vzdrževano delovno opremo ter ustrezno in potrebno osebno varovalno opremo," opozarjajo na inšpektoratu. Pri sanaciji žledoloma je potrebno v bližini imeti tudi traktor z vitlom, s katerim se razvleče prežagana hlodovina in s tem sprosti napetost v deblih.
Varnostni napotki pri sanaciji žledoloma ali vetroloma z natančnim opisom in slikovno ponazoritvijo ustreznih ravnanj in opozorili na potencialne nevarnosti so na voljo na spletni strani inšpektorata http://www.id.gov.si/.
Inšpektorat se je zaradi svojega strokovnega poznavanja področja odločil za pripravo napotkov, čeprav se njegovo delo sicer nanaša na nadzor izvajanja zakonodaje na področju varnosti in zdravja delavcev pri delu, kjer sta ključna akterja delodajalec in delavec.
