Ubogega pusta, ki je kriv za vse, kar se je slabega zgodilo v preteklem letu, so minuli konec tedna preganjali po vsej državi, tudi v Ljubljani. Poleg njegovih stalnih spremljevalcev, od staršev do ta zelenega, so ga tokrat v pustnem sprevodu od Brega čez Mestni in Prešernov trg do Kongresnega trga spremljali predvsem Rimljani. Zvedave oči zbrane množice so sledile rimskim bogovom od Fortune do Marsa, med njimi je zaplula rimska bojna ladja, s puščicami so streljali amorji, mimogrede je nastala rimska tržnica, na čelu sprevoda pa so bili rimski legionarji iz štajerske Petovije. Ljubljanski pustni karneval je namreč letos potekal v znamenju 2000-letnice gradnje Emone in ljubljanski osnovnošolci so zato svoje maske ustvarili predvsem na to temo. Vmes so se vseeno našli še mozaiki, graščaki, znane mestne stavbe, seveda pa v letos sicer bolj skromni koloni ni manjkal mogočni zeleni zmaj, po katerem je karneval dobil ime. Predlani so ga izdelali učenci Osnovne šole Trnovo in na zavodu Turizem Ljubljana so ponosni, da je ta maskota med največjimi v evropskih mestih.
Nov začetek prihaja s pomladjo
Še preden sta miličnika na hoduljah vestno odobrila, da pisan sprevod krene z Brega, je poleg številnih našemljenih malčkov na ljubljanskih ulicah ustavljala poglede še skupina deklet v izjemno pristnih ruskih oblačilih. »Poglej jih, kako so originalne,« so se mimoidoči cukali za rokave, a te gospodične pravzaprav niso bile prav nič našemljene. To so bile članice vokalne skupine Voroneška dekleta, ki so prišle naravnost iz Sočija na ljubljanski festival ob najbolj priljubljenem ruskem prazniku. »Maslenica je eden redkih ruskih praznikov, ki se je ohranil iz poganskih časov in skozi vse režime, najbrž zato, ker je bil pri ljudeh tako zelo priljubljen. Danes v Rusiji potekajo podobne mestne prireditve, na katerih nastopajo folklorne skupine. Mogoče v kakšnem mestu celo v manjšem obsegu kot tukaj na Pogačarjevem trgu,« je pojasnila Julija Mesarič, direktorica zavoda Vesel dRuščina, ki organizira ta festival že osem let ob pomoči Društva Slovenija Rusija in Ruskega centra znanosti in kulture.
Maslenica je prav tako kot pust ljudski običaj preganjanja zime in pozdravljanja pomladi, a se tipični praznični teden maslenice precej razlikuje od slovenskega pusta. Še vedno se tudi maslenica prične sedem tednov pred veliko nočjo, a se danes Rusi večinoma bolj spomnijo, kako so jo tradicionalno praznovali nekoč, kot da bi s to tradicijo res nadaljevali. »V staroslovanskih časih so maslenico praznovali en teden tako, da je imel vsak dan svoj pomen. Denimo, en dan je prišel zet z družino k tašči in ga je morala ta pogostiti, drugi dan je morala tašča vrniti obisk. Bistvo je predvsem, da se ves teden skušamo spomniti družine in vzdržujemo dobre družinske odnose,« je še razložila Mesaričeva, ki se je v Slovenijo preselila pred 15 leti.
Dan krofov in palačink
Vrhunec maslenice je v soboto, naslednji dan se praznovanje zaključi in je v mestih popoln mir. Nedelja je namreč tradicionalno dan za odpuščanje. »Vsak človek naj bi se zazrl vase in prosil za odpuščanje svojih grehov, zakopati se morajo stare zamere. Za tiste, ki niso verni, to pomeni nov začetek, očiščenje, za verne vstop v post brez slabe vesti,« še pripoveduje učiteljica ruskega jezika in književnosti.
Medtem ko so se ne enem koncu prestolnice v soboto sladkali s pustnimi krofi, pri Rusih niso smele manjkati palačinke oziroma »blini« po rusko. Ta preprosta jed je edina obvezna v času maslenice, saj je posvečena prihodu sonca in slovesu od zime, palačinke so po starodavnem verovanju s svojo obliko, barvo in toploto simbol sonca. Poleg sozvočja vokalov lepih Voroneških deklet ob spremljavi diatonične harmonike in balalajke, ki so vsebovala predvsem sporočila o ljubezni, domovini, otrocih, so bile po obiskovalcih sodeč vrhunec ljubljanske maslenice prav palačinke. Napolnjene večinoma s čokoladno kremo, sicer pa jih Rusi jedo bodisi s kaviarjem, ribami, kislo smetano bodisi z orehovim nadevom. In ker naj bi bilo v tem desetletju več sovpadanj gregorijanskega in julijanskega koledarja, Mesaričeva pravi, da bomo v prihodnje večkrat praznovali istočasno s krofi in palačinkami. Doslej se je to zgodilo približno vsakih pet let.
