Na račun nekdanjega nemškega predsednika je letelo veliko očitkov, pred sodiščem pa se je moral na koncu zagovarjati le zaradi enega primera. Ta se nanaša na čas, ko je bil še ministrski predsednik nemške zvezne dežele Spodnja Saška.
Takrat naj bi poskušal s svojim vplivom pri koncernu Siemens zagotoviti denar za financiranje filma svojega prijatelja Davida Groenewolda, potem ko je ta pokril nekatere stroške obiska Wulffa in njegove soproge na Oktoberfestu v Münchnu. Šlo je za znesek v višini okoli 720 evrov.
Sodnik Frank Rosenow je v obrazložitvi sodbe povedal, da proti obtožencu preprosto ni trdnih dokazov, glede odnosa med Wulffom in Groenewoldom pa je dejal, da se je ta iz poslovnega razvil v prijateljskega. "V kriznih situacijah sta bila oba obtoženca drug drugemu dragocena svetovalca," je dejal Rosenow. Groenewold je nekdanjemu nemškemu predsedniku predvsem stal ob strani ob ločitvi od prve žene, pri skupnem obisku restavracij pa sta izmenično poravnavala račune, je še dejal.
Po mnenju vrhovnega tožilca Clemensa Eimterbäumerja korupcijske obtožbe proti Wulffu niso bile jasno zavržene. Tožilec je pred izrekom obsodbe večkrat zahteval podaljšanje dokaznega postopka, a ga je sodišče zavrnilo. Tožilstvo lahko sedaj le še zaprosi za revizijo sodbe, za kar pa bi moralo sodišču dokazati napako v postopku, pojasnjuje dpa.
Wulff je po izbruhu korupcijskega škandala februarja 2012 odstopil s položaja predsednika, ki ga je zasedal dve leti. Ves čas je trdil, da je nedolžen, zavrnil je tudi možnost poravnave in vztrajal, da želi oprati svoje ime na sodišču.
Wullf je sicer prvi nekdanji predsednik v zgodovini Nemčiji, proti kateremu je pred sodiščem potekal kazenski postopek. Do prvih poročil o domnevnih ugodnosti, ki naj bi jih bil deležen, je prišlo decembra 2011, seznam očitkov pa je sčasoma postajal vedno daljši. Med drugim so mu očitali, da je prejel ugoden kredit za nakup hiše v Grossburgwedelu ter ugodnosti pri letih. Preiskave so te očitke zavrnile kot neutemeljene.
