Lastnik hiše nam je prijazno predstavil svoje izkušnje z gradnjo pasivne hiše in nas popeljal po objektu, v katerem ta čas potekajo različna zaključna obrtniška dela. Hiša ni tipska, pač pa je bil načrt zanjo izdelan v skladu z lastnikovimi željami in potrebami. Ker je že imel nekaj izkušenj z varčno hišo, v kateri je prej živel z družino, se je že od vsega začetka navduševal nad pasivno hišo. Izdelana je bila v sodelovanju z Eko produktom in njihovimi standardi za pasivne hiše.
Pri tem pa se lastnik ni odločil za gradnjo hiše na ključ, kot je bolj ali manj značilno za večino pasivnih ali nizkoenergijskih hiš, ampak mu je Eko produkt svetoval pri izbiri materialov ter s svojimi podizvajalci zagotovil, da bo hiša v celoti izdelana v skladu s standardi za pasivne hiše. Omenjeno podjetje mu je tudi pomagalo pripraviti dokumentacijo za pridobitev nepovratne finančne spodbude za pasivne hiše, ki jih je do začetka oktobra lani dodeljeval Eko sklad (v spomladanskih mesecih bo Eko sklad po vsej verjetnosti ponovno začel dodeljevati nepovratne spodbude občanom). Od Eko sklada je že prejel odločbo o dodelitvi nepovratne subvencije, ki mu jo bodo nakazali po zaključku gradnje in predložitvi vse potrebne dokumentacije.
Celulozni kosmiči namesto opeke
Hiša je zgrajena po načelih skeletne gradnje. To pomeni, da so na betonsko ploščo najprej postavili leseno ogrodje. Notranjo stran hiše so obložili z lesenimi ploščami OSB (Oriented Strand Board), nanje pa pritrdili plošče Knauf. Zunanja stran hiše je obložena s posebnimi celuloznimi ploščami, na katere so pritrdili mrežico in nato nanesli fasado. Vmes pa je debel sloj toplotne izolacije iz celuloznih kosmičev. Skupna debelina sten je 42 cm. Enako izolacijo so uporabili tudi na podstrešju, kjer je ta debela okoli 40 cm. Prav tako so poskrbeli za zelo dobro izolacijo talne plošče, pod katero je 32 cm stirodurja. V mansardnem delu so na leseno podlago položili šest centimetrov stiroporja, nad njim pa je estrih.
Hiša je orientirana tako, da ima na vzhodni strani velike okenske odprtine, za katerimi je v enem delu bivalni del hiše, v drugem delu pa si je lastnik zaželel velik in svetel prostor za počitek in rekreacijo, ki bo z vrati povezan z zimskim vrtom, v katerem bo manjši bazen. V zgornjem delu hiše so v enem delu spalni prostori in sanitarije, nad prostorom za počitek pa sta dva manjša poslovna prostora s sanitarijami. V obeh so na željo lastnika tudi priključki za vodo in odtoki, kar pomeni, da predvidene poslovne prostore pozneje lahko spremenijo v eno ali dve manjši bivalni enoti. Posebnost, ki je naključni obiskovalec niti ne opazi, pa so žlebovi za odvajanje padavinske vode. Ti so namreč vgrajeni v streho tako, da se jih sploh ne vidi.
Stensko ogrevanje namesto talnega
Površina celotne hiše je okoli 200 kvadratnih metrov. Ogrevali jo bodo v celoti s toplotno črpalko voda-voda. Namesto radiatorjev imajo vgrajeno stensko ogrevanje, v prostorih za počitek pa je položeno talno ogrevanje. Ker pa si je lastnik zamislil, da bo s toplotno črpalko ogreval tudi vodo v bazenu, je namesto toplotne črpalke z močjo 1,7 kW kupil črpalko z močjo 3,3 kW. Ta mu bo poleg ogrevanja v zimskem času omogočala tudi hlajenje poleti. Čeprav je razlika v moči kar precejšnja, pa pri ceni ni bilo bistvene razlike, zato se je lažje odločil za močnejšo črpalko. Ta ima vgrajen tudi sistem za rekuperacijo odpadne toplote. Tako bo v zimskem času lastnik s pridom izkoristil tudi odpadno toploto bivalnih prostorov. Bolj za užitek bo v prostoru za počitek tudi manjši kamin, ki bo po lastnikovih zagotovilih v »milih« zimah zadostoval za ogrevanje celotne hiše, sicer pa bo s toploto lahko ogreval ali samo dogreval vodo v bazenu. To bo uravnavala avtomatika, ki naj bi poskrbela tudi za čim večji izkoristek energije.
Ko je lastnik videl, koliko cevi in raznih kablov je bilo treba vgraditi v stene in tla po celotni hiši, da bo sistem ogrevanja in prezračevanja deloval čim bolj učinkovito, je začel razmišljati, ali je v pravi pasivni hiši, ki že tako ali tako za ogrevanje porabi zelo malo energije, sploh potrebnih toliko raznih razvodov in ali ne bi bilo smiselno razmišljati tudi o drugačnih rešitvah. Med drugim je ugotovil, da bi celotno površino hiše lahko ogreval samo s kaminom na pelete, ki bi bil postavljen nekje v centralnem delu hiše in bi ogreval vse prostore. Po drugi strani pa se sprašuje, ali morda ne bi bilo bolje in tudi precej ceneje, če bi za vsak prostor v hiši kupil električni radiator, ki bi v dobro izolirani hiši zagotovo porabil zelo malo električne energije. S tem bi se znebil številnih instalacij, ki sicer prepredajo celotno hišo. Glede na to, da resno razmišlja (tako je predvideno tudi v projektu), da bo na streho steklenika postavil solarno elektrarno, bi bila kombinacija z radiatorji na elektriko morda celo smiselna, saj bi po njegovih izračunih proizvedel več elektrike, kot bi je porabil za ogrevanje. To je namreč po njegovem mnenju edina stvar, ki bi jo še enkrat temeljito premislil, če bi se še enkrat lotil gradnje hiše. Tako pa je zdaj prepozno.
Subvencija »pokrije« dodatne stroške
Kot ugotavlja, je naložba v toplotno črpalko v kombinaciji z rekuperatorjem precej dražja, kot bi bila ena izmed omenjenih dveh rešitev, vendar se mu bo račun nekako izšel, saj bo od Eko sklada dobil subvencijo, s katero naj bi mu država »povrnila« del dodatnih stroškov, ki jih je imel z gradnjo hiše z zelo nizko porabo energije. Vendar se sogovornik ob tem zaveda, da se mu bo naložba v prihodnje bogato obrestovala, saj bodo izdatki za ogrevanje in hlajenje bistveno nižji, kot bi bili v kakšni »povprečni« stanovanjski hiši.
Poleg manjše porabe energije se je lastnik odločil, da bo ob hiši vgradil tudi zbiralnik za deževnico (osem kubičnih metrov), ki jo bo namesto pitne vode uporabljal za zalivanje vrta in pranje avtomobila.
Seveda nas je na koncu zanimala tudi cena hiše, ki smo jo predstavili. Čeprav še ni dokončana, lastnik računa, da ga bo kvadratni meter hiše stal okoli 1000 evrov za kvadratni meter. Pri tem znesku pa ni upošteval notranje opreme.
