Kupci novih in tudi starejših nepremičnin, ki ob nakupu niso pozorni na rabo energije in s tem povezane izdatke za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, ogrevanje sanitarne vode, razsvetljavo in podobno, niso najbolj »modri«. Poleg ogromnih razlik pri stroških za energijo bo predvidoma 1. julija letos začel veljati novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, v javnosti bolj znan kot PURES, ki ga je vlada sicer sprejela že lani, a ga zaradi številnih kritik in pomanjkljivosti tudi umaknila.
Zdaj je v postopku popravljen in dopolnjen pravilnik, ki bo še z nekaterimi drugimi podzakonskimi akti v prihodnje temeljito spremenil naš odnos do energije, saj predvideva, da bodo do leta 2020 vse nove stavbe porabile tako malo energije iz fosilnih goriv, da bi jo lahko v celoti pridobile iz obnovljivih virov energije (OVE). Javne stavbe pa naj bi bile v prihodnje za zgled vsem drugim. To torej pomeni, da se bodo morali investitorji, projektanti in vsi tisti, ki tako ali drugače sodelujejo v celotni verigi snovanja in nastajanja vseh vrst objektov, prilagoditi novim razmeram, ki naj bi uradno začele veljati za pridobitev gradbenega dovoljenja 1. januarja prihodnje leto.
Osnova je raba energije
Dr. Vincenc Butala, profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, ki zelo dobro pozna razmere v EU, kot tudi pri nas, in je aktivno sodeloval pri nastajanju novega PURES-a, ocenjuje, da je bil ta podzakonski akt lani umaknjen predvsem zato, ker ni bil evropsko usmerjen, saj je temeljil na toplotni moči in ne na rabi energije, vprašanju tehnične in tehnološke izvedljivosti zahtev, ekonomske upravičenosti, negativnem odnosu do metodologije za izračun energijskih lastnosti stavbe (rabe energije), ki jo zahteva direktiva EU, in še drugih okoliščin, ki jih novi pravilnik prinaša in dopolnjuje. To po sogovornikovih besedah pomeni, da bomo po uveljavitvi novega pravilnika lahko primerjali rabo energije v stavbah z drugimi članicami EU. Prav tako bo pravilnik predstavljal osnovno dopolnitev za pripravo energetskih izkaznic, kakor tudi študije izvedljivosti alternativnih sistemov. Ob tem pa sogovornik pravi, da novi PURES v prvem obdobju (do konca leta 2011) ne bo strožji od prejšnjega, saj je bil po njegovi oceni že ta »relativno« strog.
Na stavbah bo najmanj 15 cm toplotne izolacije
Tudi po novem pravilniku bo debelina izolacije ostala približno enaka, in sicer najmanj 15 cm za zunanji ovoj stavbe (Umax≤ 0,28 W/m2K), pod streho pa naj bi bila izolacija debela najmanj 25 cm (Umax≤ 0,20 W/m2K). Zaradi številnih pripomb so nekoliko omilili določilo glede 25-odstotnega deleža celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi iz obnovljivih virov. Ti bodo namreč v skladu z novim pravilnikom omenjeni odstotek OVE lahko dosegli, če bodo najmanj 25 odstotkov končne energije za ogrevanje in hlajenje ter pripravo tople vode pridobili na enega izmed naslednjih načinov: najmanj 25 odstotkov z izkoriščanjem sončnega obsevanja, najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase, najmanj 50 odstotkov iz »trdne« biomase, najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja, najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije, najmanj 50 odstotkov z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije, najmanj 50 odstotkov iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja/hlajenja itd.
Sogovornik je ob tem poudaril, da bodo imeli investitorji, projektanti in gradbinci po novem precej več možnosti za zagotavljanje OVE. Tisti, ki ne bodo imeli možnosti zagotoviti 25 odstotkov končne energije za delovanje sistemov v stavbi iz OVE, bodo lahko ta delež dosegli tako, da bo dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe za najmanj 30 odstotkov nižja od minimalne predpisane po pravilniku, kar v praksi pomeni večjo debelino toplotne izolacije.
Ena od pomembnih novosti novega pravilnika je tudi ta, da bo moral biti v prihodnje javni sektor za zgled vsem drugim, in sicer tako, da bodo javne stavbe v prihodnje za 10 odstotkov bolj energijsko učinkovite od drugih. Predlog pravilnika predvideva postopno (dvostopenjsko) zaostrovanje kriterijev, saj naj bi po predlogu pravilnika do konca leta 2014 veljali milejši kriteriji kot po letu 2014, ko se že v sedanjem predlogu pravilnika podajajo za približno 15 odstotkov strožja merila. Vse višji energijski kriteriji naj bi postopoma, morda do leta 2030, pripeljali do tega, da bodo vse nove stavbe skoraj »ničenergijske«. To je nov termin v evropskih smernicah in pomeni, da bodo lastniki lahko celotne potrebe po energiji pokrili z obnovljivimi viri (na primer sončne celice na strehi). Dr. Butala ob tem dodaja, da naj bi po usmeritvah EU do leta 2030 vse stavbe postale energijsko samooskrbne. To z drugimi besedami pomeni, da bodo same proizvedle dovolj energije za lastno rabo.
Posebna pozornost starim stavbam
Poleg novih stavb bo v prihodnje posebna pozornost namenjena starejšim stavbam. Nove zahteve namreč ne bodo veljale samo za starejše stavbe, ki porabijo tudi do desetkrat več energije kot denimo pasivna hiša. Zato bo država v prihodnje še bolj spodbujala in nadzirala obnovo takih objektov v zasebni, mešani ali drugi lasti.
Naštetim novostim dodajmo še eno. Ta se nanaša na študije izvedljivosti alternativnih energetskih sistemov. Po novem bodo morali omenjene študije pripraviti vsi investitorji novogradenj in ne le tisti, ki bodo gradili objekte, večje od 1000 kvadratnih metrov površine. Tako investitorji novih stavb kot tudi lastniki starih stavb bodo morali pri obnovi upoštevati minimalne zahteve v zvezi s stroškovno učinkovitostjo izdelka v njegovem celotnem »življenjskem« ciklusu oziroma LCC (Life Cycle Costing) ter poiskati dolgoročno optimalne rešitve za stavbe.
Sogovornik pa je poudaril tudi poseben pomen pravilnika, ki naj bi spodbudil raziskave, storitveno dejavnost, proizvodnjo najrazličnejše opreme s področja URE in podobno ter podprl priložnosti za domače gospodarstvo. Priložnost vidi tudi za gozdarstvo in lesno industrijo, saj bi z večjim deležem lesa pri gradnji in obnovi stavb lahko bistveno pripomogli k višji dodani vrednosti izdelkov iz lesa in zmanjšali izvoz hlodovine ter omogočili dodatno zaposlovanje.
Prostorski akti bodo morali slediti PURES-u
Vsem omenjenim in tudi drugim zahtevam bodo morale slediti tudi občine v svojih prostorskih aktih, da bodo stavbe zasnovane in grajene tako, da bodo energijsko ustrezno orientirane. Ni skrivnost, da so v marsikateri slovenski občini v veljavi predpisi, ki investitorjem onemogočajo, da bi postavili svojo stavbo tako, da bi lahko kar najbolj izkoristili sončno energijo ali druge obnovljive vire energije v smislu manjše in učinkovite rabe energije. Zato bodo morale občine v prihodnje spremeniti omenjene dokumente in investitorjem omogočiti, da izkoristijo vse naravne danosti, ki jih ponuja posamezna lokacija.
Skratka, novi PURES bo v prihodnje prinesel velike spremembe v vsakdanjem življenju vsakega izmed nas. Predvsem je to pomembno za tiste, ki že gradijo in obnavljajo objekte ali o tem razmišljajo, da poskušajo kar najbolj upoštevati nove zahteve, ki bodo v prihodnje še strožje. Predvsem pa to velja za investitorje, ki gradijo za trg, saj je med kupci vse več takih, ki pred dokončno odločitvijo temeljito premislijo, koliko bodo v prihodnje plačevali za energijo.
