Nekateri energetski strokovnjaki sicer odsvetujejo uporabo plina, ki naj bi bil nekako najdražji energent, vendar se moramo v tem primeru zavedati, da je cena ogrevanja s plinom odvisna od različnih dejavnikov, ki pripomorejo k nižjemu mesečnemu strošku ogrevanja. Tokrat bomo vrstice namenili predvsem pečem in dimnikom.
Varčne peči
Plinske peči praviloma niso predimenzionirane, saj se izbirajo glede na površino stanovanja. S prostorskimi tipali in vremenskimi regulatorji jih je mogoče optimalno regulirati in s tem tudi temperaturo zraka. Tako temeljito znižamo stroške ogrevanja. Seveda je zemeljski plin boljša rešitev, če pa nimate te možnosti, lahko plinski hranilnik mešanice propan-butan najamete in namestite pod zemljo. Mesečna najemnina takega hranilnika je bolj ko ne simbolična. Prednosti ogrevanja s plinom pa so še številne. Tako v enodružinskih hišah do velikosti 400 ali 500 kvadratnih metrov sploh ne potrebujete kurilnice, ampak lahko sodobna peč na prisilni vlek stoji v pomožnem prostoru, na primer v kopalnici, sobi za fitnes ali na hodniku.
Prisilni vlek
Plinske peči delimo na klasične, nizkotemperaturne in kondenzacijske. Glede na dovod svežega zraka jih delimo na peči na atmosferski ali prisilni vlek. Razlikujemo jih tudi glede na postavitev, in sicer na talne in stenske plinske kotle (z močjo do 50 kW). Kondenzacijske peči so izdelane le v izvedbi na prisilni vlek, prav tako pa so danes tudi klasične stenske peči praviloma na prisilni vlek in se izvedbe z atmosferskim vlekom vse redkeje uporabljajo.
Poglejmo sedaj še izvedbe glede na ogrevanje sanitarne vode. Poznamo kombinirane grelnike, ki sanitarno vodo ogrevajo pretočno, ter grelnike s hranilnikom tople vode. Pretočni sistem ima svoje prednosti in tudi slabosti. Prednost so manjše izgube, saj vodo ogrevamo le takrat, ko jo tudi točimo. Je pa količina tople vode omejena s porabniki, saj lahko na pretočni bojler priključimo največ dva do tri izlive oziroma pipe, ob krajši razdalji do izlivov (od štiri do pet metrov). Pretočni bojler vam odsvetujemo, če je trdota vaše vode zelo velika.
Prednost ogrevanja prek hranilnika tople vode oziroma bojlerja so večje zaloge tople vode, število porabnikov ni omejeno, sistem je manj občutljiv za vodni kamen, prav tako je manj zahtevno tudi čiščenje grelnika. Za večja stanovanja je uporaba bojlerja neizogibna.
Peči na atmosferski vlek, nameščene v prostoru (na primer v hodniku, kopalnici, kuhinji), ki se sicer odsvetujejo, je nujno čistiti najmanj enkrat na leto (priporočamo dvakrat) oziroma odvisno od nabiranja zračnega prahu na gorilniku, poleg tega ne pozabite na dovod svežega zraka.
Dimnik
Omenili smo, da imamo peči na prisilni vlek in peči na atmosferski vlek in da je bistvena razlika v tem, da prve zajemajo svež zrak po cevi iz zunanjosti, peči na atmosferski vlek pa iz prostora, v katerem stojijo.
Stoječe peči oziroma talni kotli so praviloma izdelani v izvedbi s klasičnim dimnikom in zajemom zraka iz prostora, zato sta obvezna kurilnica in dimnik. Ta naj bi bil keramičen ali nerjaven kovinski za klasične nizkotemperaturne peči. Za kondenzacijske peči pa mora biti dimnik keramičen ali plastičen. Pri vseh pečeh, ne le plinskih, je nujno dimnik prilagoditi potrebam na peči in ne obratno.
Kako pa je s prisilnim vlekom? Dimnik je koaksialen, to pomeni, da ima notranja cev še zunanji obod. Po zunanjem obodu s posebnim ventilatorjem peč črpa zrak od zunaj, po notranji cevi pa izhajajo dimni plini. Pri peči na prisilni vlek sta lahko cevi tudi ločeni, bistveno pa je, da peč deluje neodvisno od zraka v prostoru.
Za konec namenimo še nekaj besed kondenzacijskim pečem, ki so najvarčnejše in jih tudi priporočamo. Največji izkoristek dosežejo pri nižji temperaturi ogrevalne vode. To pomeni, da najboljše rezultate dosegajo v kombinaciji s talnim ali stenskim ogrevanjem ali predimenzioniranim radiatorskim sistemom.
Dimnik ne sme biti kovinski, saj bi ga agresivni kondenz prej kot v letu dni preluknjal. Poleg tega je treba poskrbeti za odvod kondenza, tega se nabere približno deset litrov na dan.
