Radiator je grelno telo, ki oddaja toploto s konvekcijo in sevanjem. Poznamo radiatorje na vodo in na elektriko. Tisti, ki jih vgrajujemo v sisteme centralnega ogrevanja, so lahko jekleni, aluminijasti in kamniti.
Pestrost cevi in kamna
Cevni radiatorji so sestavljeni iz dveh ali več cevi, postavljenih vodoravno ali navpično, ki so spojene na koncih, pri čemer so spoji praviloma v varjeni izvedbi. Zelo pogosto jih uporabljajm v kopalniških in drugih sanitarnih prostorih. So lepo oblikovani, za površinsko zaščito pa poskrbijo visoko kakovostni materiali, ki dajo barvo in sijaj.
Kot odlična grelna telesa so se izkazali tudi radiatorji iz kamna. Omogočajo namreč enakomerno širjenje toplote v prostor in so energetsko varčni, saj se v kamnu akumulirana toplota sprošča tudi po tistem, ko je grelnik že izklopljen.
Odpornost aluminija
Med radiatorji imajo najdaljšo življenjsko dobo aluminijasti, ki pa imajo še druge prednosti. Aluminij je zelo odporen na korozijo ter omogoča hiter prenos toplote, hitro segrevanje in idealno sledenje najrazličnejšim regulacijam, saj potrebuje veliko manj časa, da doseže želeno temperaturo. K njegovi učinkovitosti pripomore izjemno majhna količina vode tako v radiatorjih kot v celotnem sistemu.Optimalno ogrevanje omogoča tudi večje prihranke. Aluminijaste radiatorje odlikujeta tudi preprosta montaža in možnost izdelave po meri. Ker ne rjavijo, imajo daljšo življenjsko dobo.
Aluminijasti radiatorji pa nam nudijo tudi številne možnosti glede oblikovanja in barv vse v skladu s prostorom in barvnimi trendi. Lahko so prave skulpture in zato pomembna dekorativna dopolnitev ambienta.
Enakomerno segrevanje prostora
Radialni vstop hladnega zraka spodaj in izstop toplega zgoraj povzroči nezaznavno gibanja zraka, kar omogoča enakomerno segrevanje prostora in dobro počutje v vsakem delu prostora, nad radiatorjem pa ne bo črnih in umazanih sten. Počutja v prostoru tudi ne bodo motila nobena železomagnetna sevanja, saj so radiatorji izdelani iz kakovostnega aluminija.
Radiatorji iz aluminija so tudi bistveno lažji (od 40 do 80 odstotkov, odvisno od modela), zato jih lahko montiramo tudi na manj trdne stene, delo z njimi pa je lažje. Višina je poljubna, ventili pa prilagodljivi vsaki instalaciji.
Za izračun potrebne moči radiatorjev v kilovatih za določen prostor je pomembnih več dejavnikov: izolativnost sten, okenskih in vratnih odprtin, izoliranost tal in stropa, lega prostora glede na stran neba ter njegova velikost. Pomembna pa je tudi namembnost prostora. Najmočneje ogrevamo dnevne bivalne prostore in kopalnice, spalnice pa manj.
Radiatorji v novogradnjah
V novogradnje večinoma vgrajujejo toplovodne radiatorje, v zadnjem času pa doživlja pravi razcvet tudi električno ogrevanje, saj v primerjavi s tradicionalnimi električni radiatorji nudijo veliko prednosti: začetna investicija je zelo nizka, gradbena in instalaterska dela niso potrebna, delujejo neslišno in praktično ni potrebno vzdrževanje, so lahki in majhnih dimenzij ter estetski in ekonomični.
Radiatorje pritrdimo na konzole ali na noge. Od sten morajo biti oddaljeni najmanj 50, od tal pa 100 milimetrov. V določenih primerih je nad radiatorji polica ali pa so zakriti. Vsako zakrivanje zmanjša toplotno oddajo; ta se lahko zmanjša tudi do 15 odstotkov. Radiatorji so običajno nameščeni pod oknom. Ogrevala oddajo četrtino toplote s sevanjem, tri četrtine pa s kroženjem zraka v prostoru. Pri tem se hladen zrak, ki prihaja pod okno, ogreje in dvigne pod strop. Cevni razvod ogrevalne vode, ki poteka od kotla do ogreval v posameznih prostorih, mora biti čim krajši, da so tudi toplotne izgube čim manjše. Cevovodi, ki potekajo po neogrevanih prostorih, morajo biti toplotno izolirani.
Radiatorje priključimo na predtok in povratek (dvocevni sistem) ali enocevni razvod. Namestimo jih pod okni ali drugod ob steni. Površina radiatorjev je odvisna od temperaturnega režima.
Estetski učinek
Radiatorji vplivajo na prostor v fizičnem in vizualnem smislu, pri tem pa moramo upoštevati še vse omejitve zaradi načina oddaje toplote. Ne smemo jih zakrivati oziroma prednje postavljati pohištva, sobnih rastlin ali druge opreme.
Pri radiatorskem ogrevanju so popravila preprosta, saj lahko grelna telesa tudi zamenjamo. Prav tako lahko zamenjamo cevi v zaščitnih ceveh v estrihu (na primer PE-cevi). K radiatorskemu ogrevanju lahko vključimo še sistem talnega ogrevanja.
Prednosti talnega ogrevanja pred radiatorskim:
* temperaturni profil je blizu idealnega
* blaga klima
* kroženje prahu v prostoru je zaradi manj intenzivnega kroženja zraka manjše
* toplotna vztrajnost je velika, kar posebno velja za talno in stropno ogrevanje
* primernejše je za ogrevanje prostorov, ki so stalno v uporabi
* temperatura ogrevalnega medija je nižja, manjše so toplotne izgube ogrevalnega sistema
* temperatura zraka v prostoru je lahko nižja, ker se zaradi sevanja obodnih površin povečuje občutena temperatura
* uporabna stanovanjska površina je večja, ker v prostorih ni ogreval.
Kljub prednostim talnega ogrevanja pa ima sistem tudi določene slabosti. Ena od slabosti je velika togost oziroma vztrajnost, zaradi katere se sistem težje odziva na hitre spremembe pri spreminjanju toplotnih obremenitev v prostoru. Regulacija ogrevanja je zato težavnejša, vendar to slabost nekoliko ublaži samoregulacija sistema (pri povišani temperaturi v prostoru se zmanjša temperatura razlika in s tem toplotna oddaja).
