Odloča ženski del družine
Pri velikosti hiše, lokaciji in tehničnih sistemih v hišah večinoma odločajo moški, pri notranji razporeditvi in opremi pa imajo prvo besedo ženske, in tja pametni moški sploh ne rinemo s svojimi pogledi. Naj bo tako, vendar pa moram narediti izjemo. Vsak dan dobim kakšen tloris, ki ga moram obdelati s stališča prezračevanja, in skoraj vsi tlorisi so dobri, logični, smiselni, v tlorise se v svoji vlogi tako in tako nimam pravice spuščati, o tem me tudi nihče nič ne vpraša. Vendar me kar veliko tlorisov »zaboli«, tako da stranki vljudno predlagam, da naj še enkrat razmisli o kuhinjskem otoku, čeprav to res ni moj problem. Vendar je problem v praksi kar velik, saj se kuhinjski otoki na veliko množijo, postavijo jih predvsem tam, kjer nimajo kaj iskati.
Izvor kuhinjskega otoka
Kuhinjski otok, največkrat s kuhalnikom, izhaja iz številnih angloameriških filmov in seveda tudi arhitektonskih revij za notranjo opremo. Na kuhinjskih otokih kuhajo tudi razni znani kuharji v svojih kuharskih oddajah po TV... Ideja je enostavna in dobra: kuhanje je osrednji in lahko tudi družabni dogodek v bivalnem delu hiše; zakaj bi se s kuhanjem stiskali v kak kot, če ga lahko naredimo bolj družabnega, odprtega, prijaznega? S to idejo se strinjam, vendar takšna ideja zahteva določene pogoje, določene dimenzije prostorov.
Kuhinjski otoki, kot jih vidimo v filmih in revijah, so v zelo velikih prostorih, dimenzije so velike... kjer sta denimo kuhinja in jedilnica velikosti od 80 do 100 kvadratnih metrov. Potem se okoli kuhanja res lahko odvija družabna dejavnost, okoli kuhalnika lahko hodi več oseb… Kuhinjski otok s kuhalnikom zahteva velik prostor. Ne le prostor za sam otok, ampak tudi prostor za varno in nemoteno komunikacijo več oseb okoli tega otoka. In spodobno veliko razdaljo do jedilne mize. Tega pa v naših razmerah enostavno ni: naše kuhinje, jedilni kot in dnevna soba skupno le redko dosežejo 50 kvadratnih metrov.
Kuhinjski otočki po naše
In kaj me tako zbode, da se oglasim? V že tako majhni kuhinji se pojavi kuhinjski otok, ki se nadaljuje v mizo za obedovanje. Okoli kuhinjskega otoka je le malo prostora, največ kak meter, kar je še za eno osebo komaj dovolj. Otok se pojavi v osrednjem bivalnem prostoru, kjer je največja gneča ljudi, aktivnosti, prehodov… Kuhanje ni igra, kuhalnik je vroč in pet litrov vrele vode ali ponev z vročim oljem je hudo resna in potencialno nevarna zadeva.
Nekateri kuhinjskemu otoku dodajo pomivalno korito, torej se vse najbolj nevarne in tudi »umazane« aktivnosti dogajajo ne le vsem na očeh, ampak tako rekoč pred nosom tistih, ki denimo sedijo za mizo, jedo ali pijejo kavo po kosilu ali čakajo na vročo juho. Osebno bi se kar neprijetno počutil, če bi mi tik ob jedilnem mestu vrela juha ali bi se pekle ribe in bi naokoli škropilo olje, prav tako bi bilo neprijetno po kosilu opazovati grmado umazane posode na otoku ob kuhinjski mizi. Da ne omenjam resne nevarnosti, ko kdo malo pohiti ob takem otoku in nehote premakne ali celo prevrne vročo ponev olja ali posodo z vrelo vodo, dovolj neprijetno je prevrniti že posodico za kuhanje kave. In taka neprijetnost lahko doleti vsakogar, bog ne daj tudi otroke, ki so vedno tam, kjer ni treba, in naredijo ravno tisto, kar nam starejšim ne pade niti na pamet…
Problem kuhinjskega otoka v razmeroma malih dimenzijah je tudi velikost manipulacijskega prostora, prostora nasploh. Ker je okoli jedilne mize največji »promet«, je odprt prostor – čim več praznega prostora okoli mize je zelo pomembno, dobrodošlo in izkazuje ugodno počutje, ugodno vzdušje, boljše se diha v odprtem prostoru kot pa v jedilnici, kamor se komaj stlačiš in od koder komaj vstaneš. Tudi kuhinja zahteva čim več prostora za nemoteno gibanje, kuhanje, prinašanje in odnašanje hrane. In zato ne vem, kaj bi bilo narobe z enostensko ali kuhinjo oblike L, ki obe dajeta veliko prostora za uporabnike in zagotavljata varnost pri kuhanju.
Problem so tudi instalacije
Namreč če bi bil kuhinjski otok le kos pohištva, brez instalacij, potem ne bi bilo nič hudega, takšen nepotreben kos pohištva se mimogrede lahko odstrani. Praviloma pa imajo kuhinjski otoki vse instalacije, ki jih na nasprotni strani v običajnem klasičnem kuhinjskem nizu zato sploh ni. Torej imamo, ko uvidimo napako, dve težavi: instalacije so tam, kjer jih ne potrebujemo več, instalacij ni tam, kjer bi jih potrebovali, oboje pa je v novi hiši ali stanovanju velik problem. Le kdo bo šel razkopavat novo bivališče zaradi te zadeve?
Zato svetujem zelo enostavno rešitev: če se že odločimo za kuhinjski otok, naj bo brez kuhalnika in pomivalnega korita ali pa za oboje naredite dve instalaciji, tisto za otok in rezervno v kuhinjskem nizu ob zidu. Potem bo pa čas pokazal, ali ima tale zapis prav.
