Osnutek zakonodaje, ki je neuradno že usklajen z vladami držav članic, je del širše strategije EU za boj proti goljufijam in korupciji.
Nova pravila naj bi nacionalnim organom omogočila hitrejše odkrivanje, sledenje, zamrznitev in dosledno zaplembo premoženja storilcev kaznivih dejanj, kot so gotovina na bančnih računih, nepremičnine, vozila, živali, umetnine, podjetja ali delnice podjetij in zbirateljski predmeti.
"To bo policiji olajšalo, da udari organiziran kriminal tam, kjer ga najbolj boli - tako da bo šla za njihovimi dobički," je danes potrjena pravila komentirala evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström.
Prioriteta je sledenje denarju čez meje
"Naša prioriteta mora biti slediti denarju čez meje in zaseči dobičke kriminalcev. Samo v tem primeru lahko upamo, da bomo zmanjšali hujša kazniva dejanja. Pošiljanje zločincev v zapor in obenem puščanje umazanega denarja v obtoku je nesprejemljivo," pa je dejala poročevalka Monica Luisa Macovei.
Nova pravila bodo sicer od držav članic zahtevala, da omogočijo zasego premoženja kriminalcev, potem ko bodo ti pravnomočno obsojeni. Oblastem bodo tudi omogočila, da zasežejo nezakonito pridobljeno premoženje po sojenju v odsotnosti, v primerih ko je osumljenec ali obtoženec bolan ali na begu.
Za razliko od obstoječih ukrepov bodo nova pravila omogočila tudi zasego premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, kot so aktivna ali pasivna korupcija v zasebnem sektorju in javnem sektorju, vključno z institucijami EU, sodelovanje v zločinskih organizacijah, otroška pornografija ali kibernetski kriminal.
Mogoč tudi zaseg od tretje osebe
Zaseg od tretje osebe bo mogoč, če bo jasno, da je ta oseba vedela ali bi vsaj morala vedeti, da je bilo premoženje nanjo preneseno z namenom izogniti se zasegi - ker ga je na primer nekdo nanjo prenesel zastonj ali v zameno za veliko nižjo vrednost od tržne.
Obenem danes potrjena resolucija tudi države poziva, naj razmislijo o tem, da bi zaseženo premoženje uporabile za javno dobro ali v določene socialne namene.
Sedaj mora direktivo formalno potrditi še Svet, nato pa bodo imele države 30 mesecev časa, da jo prenesejo v nacionalne zakonodaje. Čeprav zakonodaja EU načeloma velja za vse države članice, pa so si nekatere na določenih področjih izpogajale možnost t.i. opt-outa oziroma izvzetja. V primeru tokratne direktive bosta to izkoristili Velika Britanija in Danska.
