V tem zgodovinskem obdobju jih je bilo med dvajsetimi najmočnejšimi potresi kar šest zabeleženih na širšem območju Ljubljane, zadnji med njimi julija 1897. Karta Seizmološkega zavoda RS iz leta 1991 kaže, da so glede na pogostost in moč potresov tudi sicer najbolj izpostavljena območja v Sloveniji v gorenjsko-ljubljanskem, dolenjsko-belokranjsko-notranjskem seizmogenem pasu in v Posočju. Na gorenjsko-ljubljanskem območju je ocena največje možne moči potresa 9. stopnje po Mercallijevi lestvici.
Poleg Ljubljane so na dolgi časovni rok po podatkih Uprave za zaščito in reševanje RS potresno potencialno najbolj ogrožena mesta še Idrija, Krško, Brežice, Tolmin, Ilirska Bistrica in Litija. Pri tem nam seveda takoj pade v oči Krško, kjer stoji naša edina jedrska elektrarna, saj se še dobro spomnimo dogajanj v okolici jedrske elektrarne Fukušima po nedavnem rušilnem potresu na Japonskem in ponovitve podobnih scenarijev si ob morebitnem potresu ne želi nihče. Stresni testi za vse evropske jedrske elektrarne se zato po tej japonski izkušnji zdijo kratkoročna nujnost.
Slovenijo vsako leto strese nekaj šibkejših potresov
Kot kaže tudi zgodovinska karta epicentrov Uprave RS za geofiziko, so bili epicentri potresov (ki so pri nas v večini primerov od 5 do 10 kilometrov globoko, pogosti so tudi plitvejši, globlji pa so razmeroma redki) zgoščeni predvsem na že omenjenih dveh območjih. Na vseh območjih, kjer so možni potresi od 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici, po dostopnih podatkih živi več kot 650.000 prebivalcev oziroma 33,1 odstotka prebivalstva. Tako močni potresi imajo razmeroma visoko rušilno moč, saj lahko povzročijo rušenje delov objektov ali celotnih starejših stavb in tistih, ki niso bile zgrajene v skladu z novejšimi potresnovarnimi standardi gradnje. Potres te moči na delih novejših stavb, ki so že bile grajene v skladu s preventivno potresno varno gradnjo, povzroči s prostim očesom vidne poškodbe, ki zahtevajo temeljito oceno varnosti in potrebno obnovo. V naravi lahko potresi take moči sprožijo udore in večje zemeljske plazove ter spremenijo pretok rek in drugih voda.
Slovenijo sicer vsako leto strese kar nekaj potresov, a so v večini primerov šibkejši od 3. stopnje. To je glavni razlog, da jih ne čutimo oziroma ne zaznamo. Zadnji velik potres, ki je dosegal od 7. do 8. stopnjo po Mercallijevi lestvici, se je zgodil daljnega leta 1926 na območju Cerknice in Unca.
Možne posledice potresov in preventiva
Ker je Slovenija potresno razmeroma aktivno območje, je toliko pomembneje, da smo na možnost potresov pripravljeni. Potresi sami namreč običajno niso vzrok za morebitne žrtve. Vzrok zanje so drugi dogodki, ki jih potresi sprožijo. V pravi vrsti je to seveda zrušitev zgradb, ki pod seboj lahko pokopljejo ljudi, poleg tega pa potresi lahko sprožijo niz nevarnih dogodkov, kot so požari in eksplozije plina ali drugih vnetljivih snovi, zemeljski plazovi in udori, uhajanje nevarnih kemičnih ali radioaktivnih snovi v okolje (nedavni primer japonske Fukušime), pa tudi spremembo pretoka rek in s tem nevarnost hudourniških voda ali drugih poplav.
Tista nevarnost, pred katero se deloma lahko zaščitimo in je hkrati najpogostejša, je nevarnost zrušitve stavb, v katerih živimo. Standardi učinkovite potresno varne gradnje namreč občutno zmanjšajo možnost rušenja objekta ob potresu, ki ne presega 6. stopnje po Mercalliju. Moderni gradbeni materiali in načini potresno varne gradnje to omogočajo. Precej bolj pa so ogrožene stavbe starejših letnikov, ki se običajno zrušijo že ob prvih močnejših potresnih sunkih.
Poleg preventive in hitre odzivnosti ter strokovne usposobljenosti služb, ki so zadolžene za zaščito in reševanje v primeru naravnih nesreč (Uprava RS za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo RS), je najpomembnejša seveda primerna protipotresna gradnja objektov vseh vrst in velikosti.
