Tako je za novogradnjo nujen projekt, ki bo predvidel številne podrobnosti, vse od zaščite pred prenapetostjo in različnimi drugimi udari naprej, podobno velja tudi za večje adaptacije. Tako da vas opozarjamo, da mora biti projekt za električno napeljavo objekta dejansko izdelan zelo podrobno, je pa to delo za elektroinženirja.
Poglejmo v nekaj besedah drugo pomembno področje inštalacij, to je kanalizacije. Tudi tukaj priporočamo sodelovanje projektanta, ki mora skupaj z izvajalcem že pred gradnjo predvideti in oceniti vsak detajl odtočne napeljave, vse od smradnih zapor (sifonov) in čistilne odprtine do zračnikov oziroma oddušnikov. Kajti zgodbe so nemalokrat, milo rečeno, smešne. Pred leti je bil namreč na Dolenjskem mojster, ki je strankam zagotavljal, da oddušnika sploh ne potrebujejo, potem pa je ob vsakem izpustu vode iz kotlička prišlo do podtlaka in izsesavanja vode iz sifonov, posledica pa je bila smrad v hiši. Ampak, mojster je že vedel... Bistvene stvari pri odtočni inštalaciji so: dobro projektiranje, izvedba in sodobni materiali. To velja tako za novogradnje kot tudi za adaptacije.
Montaža
Če izvajamo odtočne napeljave na terenu zunaj objekta, moramo predvideti, da lahko nepravilen izkop za cevi, obremenitve zaradi nasipanega materiala in posedanje terena, do katerega lahko pride sčasoma, povzročijo neenakomerno obremenitev dela ali delov cevi. V teh primerih proizvajalci cevi priporočajo ravne izkope z zavoji, ki omogočajo vgradnjo posebnih elementov s specifičnimi koti (15, 30, 45 stopinj itd.). Izkope je priporočljivo obložiti z gladko betonsko podlago pod ustreznim naklonom in z ustreznimi nosilci cevi, ki preprečujejo obremenitve cevi samo na področju spojev. Z navpičnimi vodi napeljave praviloma ni težav, in to po zaslugi spojnih grl na vsad, ki delujejo kot diletacijska spojka in poenostavijo montažo.
Napeljave lahko montiramo na dva načina: cevni vod položimo tako, da se spojke zabetonirajo v plošče nadstropij, ali kot prosti cevni vod v pomožnem jašku. Pri prvem sistemu dodatna učvrstitev cevi ni potrebna. Morebitni raztezek cevi pod ploščo absorbira spoj v spodnjem nadstropju brez strižnih obremenitev v razvodnem elementu. Kljub temu je treba za kompenziranje raztezkov določiti diletacijo cevi in v vsakem nadstropju namestiti objemko za pritrditev cevi z možnostjo pomika.
Sistem prostega voda v pomožnem jašku bi lahko imenovali tudi lahka napeljava z odzračevanjem. Primarno ventilacijo v tem primeru zagotovimo s podaljšanjem odtočne cevi prek stropa najvišjega nadstropja stavbe. Premer prezračevalne cevi nad zadnjim odtočnim mestom mora biti enak premeru odtočne cevi (običajno 110 mm). Posebna zaščita ustja prezračevalne cevi nad streho ni potrebna, poskrbeti pa moramo za zaščito, ki pozimi prepreči, da bi ustje prekril sneg, tako da priporočamo poseben zračnik, ki se ga navadno dobi kot posebni element kritine. Ta sistem praviloma uporabljamo za nižje zgradbe.
Nizkošumni kanalizacijski sistem
V določenih razmerah je treba zagotoviti čim manjši prenos hrupa iz kanalizacijskih cevi v okolico. Podjetje Argo iz Horjula ponuja rešitev, in sicer Argo night sky nizkošumni kanalizacijski sistem cevi. Njegovo uporabo priporočamo predvsem tam, kjer obstajajo posebne zahteve za čim manjšo šumnost odtokov. Nizkošumni sistem še posebno priporočamo za vgradnjo v hotele, šole, vrtce in predvsem večstanovanjske zgradbe. Cevi so različnih dimenzij, od 40 do 160 mm premera, in so kompatibilne z vsemi klasičnimi kanalizacijskimi sistemi.
Brezšumnost dosežejo s pomočjo mineralnega polnila oziroma treh slojev cevi. Zunanji sloj je iz homopolimera, sledi sloj homopolimera in mineralnega polnila, nato pa še sloj kopolimera. Zunanji sloj je zunanji plašč, ki zagotavlja robustnost in odpornost proti udarcem. Srednji sloj zagotavlja zvočno izolativnost, notranji sloj pa odpornost proti vroči vodi in kemikalijam; poleg tega s svojo gladkostjo preprečuje nastanek neprijetnih oblog. Cevi in spojni kosi Argo night sky so izdelani v prepoznavni črni barvi, sestava iz treh slojev pa je na cevi jasno vidna.
Montaža nizkošumnega sistema
Naj spregovorimo še nekaj besed o vgradnji nizkošumne kanalizacije. Pri teh sistemih se načelno izogibamo hitrim spremembam smeri, kar v praksi pomeni, da prehod iz vertikalne v horizontalno smer izvedemo z daljšimi prehodi – namesto 90 stopinj spojnega kosa uporabimo dva 45-stopinjska spojna kosa. Spajanje cevnega sistema je poenostavljeno z uporabo standardnih tesnil, cevi z grli ter s preprostimi spojnimi kosi, kar pripomore k preprosti in učinkoviti montaži sistema.
Gotovo se boste vprašali, kaj pomeni nizkošumni sistem kanalizacije v primerjavi s klasičnimi cevmi. Meritve in primerjave dokazujejo, da je uporaba nizkošumnega sistema do trikrat manj hrupna kot uporaba klasične kanalizacije. Kaj pa to pomeni, si verjetno nekateri uporabniki znajo zelo dobro predstavljati.
Kanalizacija in poplave
Ob poplavah eno izmed večjih težav predstavlja kanalizacija. Zaradi vode, ki pride v podzemne cevi, začne kanalizacija udarjati nazaj in vdirati v objekte skozi različne talne sifone. Rešitev te težave je protipovratni ventil na odtočni glavni cevi, ki dovoljuje le iztok odplak iz objekta, preprečuje pa vsa vdiranja vode po cevi navzgor. Tak protipovratni ventil je obvezen v vseh objektih na poplavno ogroženih območjih.
Pri večstanovanjskih objektih na takih območjih pa je treba biti pozoren še na nekaj. Tudi če je objekt opremljen s protipovratnim ventilom, lahko pride do težav v kletnih prostorih, če stanovalci višjih nadstropij točijo vodo in uporabljajo sanitarije. Podobno velja tudi za lastnike individualnih objektov. Če boste sanitarije uporabljali ob poplavah, ki bodo zalile kanalizacijske cevi, lahko pričakujete večje težave v kleteh.
