Že v eni od prejšnjih številk smo pisali o obnovi elektroomaric in električnih inštalacij, tokrat pa poglejmo nekoliko podrobneje v obnovo vodovodnih, pritočnih in odtočnih inštalacij, ki se jih ob večji obnovi praviloma zamenja.
Obnova cevi kot opcija
Obstaja tudi možnost sanacije starih vodovodnih cevi s prevleko iz epoksidne smole in metodo vpihavanja. V tem primeru cevi očistijo in izsušijo, speskajo ter potem vpihajo epoksidni premaz in s tem zaščitijo celotno cevovodno omrežje. Tovrstna sanacija omogoča obnovo cevi premera od 12 do 300 mm, vsekakor je zanimiva za obnovo cevi, kjer bi bil potreben zelo velik gradbeni poseg, oziroma daljših dovodnih cevi, za saniranje vodovodnih cevi v nekem prostoru pa se praviloma izkaže kot bolj ekonomičen način popolna zamenjava.
Načrtovanje
Pri obnovi vodovodnih inštalacij je dobro biti zelo previden in je treba res temeljito premisliti, kje bo kaj, ter poiskati tudi nove rešitve in možnosti. Nikakor namreč ni nujno, da tuškabina stoji točno tam, kjer je bila nekoč kad, enako velja za straniščni kotliček, čeprav je pri slednjem, vsaj v starejših večstanovanjskih objektih, premikanje zaradi višin priključkov na glavni odtočni kanal nekoliko zahtevnejše, nikakor pa ne nemogoče.
Vodovodna instalacija
V letih 1945–1990 se je uporabljalo v glavnem pocinkane vodovodne inštalacije z življenjsko dobo kakšnih petdeset let. Danes se za dotočne inštalacije uporablja v glavnem cevi, ki so sestavljene iz treh slojev aluminija in treh slojev plastike, njihova prednost pa je predvsem predvsem daljša življenjska doba in ker se v njih ne pojavlja korozija, je tudi voda čistejša. Ob tem je montaža veliko lažja in hitrejša kot pri pocinkani instalaciji. Zadnja leta se za zahtevnejše objekte uporablja cevi iz nerjavnega jekla, ki jih lahko uporabljamo tako za pitno vodo kot ogrevanje, plinske napeljave, protipožarne brizgalke in druge namene, kar govori o visoki kakovosti.
Odtočni vodi
V preteklosti so bile odtočne inštalacije predvsem iz svinčenih cevi, ki imajo življenjsko dobo nekje od štirideset do petdeset let. Ob uporabi agresivnih detergentov pa se ta življenjska doba dodatno zmanjša in je tudi zato pri obnovi te cevi nujno zamenjati. Danes se uporablja v glavnem PVC odtočne cevi, je pa pri izvedbi horizontalne inštalacije treba biti pozoren na višinske padce. Normalen padec znaša po pravilu od dva odstotka (2 cm/m) in vse do pet odstotkov. Če so padci preveliki, voda odteče, usedlina pa ostaja v cevi, po daljšem obdobju se poleg usedline naberejo še obloge in lahko pride do zamašitve. Pri vertikalni odtočni inštalaciji do tega ne pride, saj voda in usedlina zaradi svoje mase padeta na dno. 90-stopinjskih kolen se je dobro izogibati, primerneje je uporabljati 45-stopinjska, saj je pretok fekalij boljši kot pri ostrih kotih, poleg tega pa nam to olajša čiščenje in morebitno odmašitev, če je ta potrebna.
Priklop
V starejših objektih in blokih je vertikalna odtočna instalacija ponavadi litoželezna, včasih pa celo salonitna. Litoželezna vertikalna instalacija ima zelo dolgo življenjsko dobo, 150 in več let, tako da se je po blokih v večini primerov ne menjava. Pri spoju litoželezne in PVC instalacije se uporabi posebno tesnilo, tako imenovani dekoredal trak, ki vsebuje smolo in 100-odstotno zatesni spoj.
Pri novogradnjah je priporočljivo na odtočno instalacijo vgraditi vsaj en čistilni kos, ne pozabite pa niti na oddušnik. Ta mora biti premera najmanj 75 mm, potreben pa je, ker se v odtočni instalaciji ustvari podtlak in pri tem skozi oddušnik potegne zrak. Če oddušnika ne bi bilo, bi podtlak posesal vodo iz sifonov in bi v kopalnici smrdelo po kanalizaciji.
Že prej smo omenili, da je pri večstanovanjskih objektih premikanje straniščnih školjk težavnejše, v bistvu pa nas omejujejo višina priklopa školjke, višina priklopa na glavni vod ter padec, ki mora biti vsaj 2-odstotni. Ampak vse je mogoče rešiti. Lahko se odločite za talni priklop školjke, lahko pa s stenskim priklopom pridobite dovolj višine tudi za premik školjke povsem na drugo stran kopalnice.
Tesnjenje mora biti popolno
Dela na vodovodni in odtočni inštalaciji morajo biti vedno optimalno izvedena in predvsem povsem zatesnjena. Z mojstri so včasih križi in težave, zato jih je včasih dobro tudi kaj vprašati in se seznaniti z deli, ki jih opravljajo. Glede na to, da smo omenili, da se pri spoju litoželezne in PVC instalacije uporabi posebno tesnilo, trak dekoredal, ki vsebuje smolo in 100-odstotno zatesni spoj, naj vam opišemo nekoliko drugačen primer. Neki »mojster«, sicer uradni izvajalec plinskih in vodovodnih inštalacij, je montiral straniščno školjko. Ker je bil odtok prenizek, podaljšanja ni izvedel s pomočjo plastične cevi in temeljitega tesnjenja, ampak je vse skupaj le zalil z betonom. In potem si predstavljajte posledice in tudi trajanje iskanja izvora smradu. Kajti nihče pameten ne bi niti pomislil, da bi neumni mojster lahko tak spoj zatesnil le z betonom…
