Zelo vzdržljive trajnostno naravnane kritine so lahko energijsko intenzivne, okolju prijazni izdelki pa nas lahko tudi sicer drago stanejo. Asfaltne ali betonske skodle, ki jih najpogosteje uporabljamo, imajo kratko življenjsko dobo, nizko izolacijsko vrednost in so lahko strupene za okolje. Drugi prijaznejši materiali so les, kovina, skrilavec, ilovica in živa »zelena« streha.
Lesene strešne kritine
Lesene skodle so nagnjene k počasnemu razpadanju. Prvotno so bile narejene iz starejših dreves, vendar pa danes podjetja ponujajo nove lesene skodle, pridobljene iz trajnostno naravnane cedrovine. Les iz cedrovih gozdov je namreč bolj odporen proti insektom in ima kar dvakrat boljše izolacijske lastnosti kot standardna kritina. Kljub temu pa je les nagnjen k razpadanju, upogibanju in ni odporen na ogenj, tako da je vzdrževanje še posebno drago.
Kovinske kritine
Kovinske strehe imajo visoko izolacijsko vrednost, odsevajo svetlobo in so znane po svoji trajnosti. Poleti odbijajo sončne žarke oziroma toploto, medtem ko v zimskem času nudijo izolacijo. Kovinske strehe so pogosto izdelane iz aluminija, bakra, nerjavečega jekla ali iz recikliranih materialov.
Strešna kritina iz skrilavca
Skrilavec je precej drag, vendar ima to odlično lastnost, da ga je mogoče reciklirati. Je izjemno trpežen strešni material, vendar precej drag in tudi namestitev ni poceni; ker je iz neobnovljivih virov, pa je okolju škodljiv. Za zmanjšanje vpliva na okolje lahko uporabimo kakovostno ohranjen ali predelan skrilavec.
Glinena kritina
Kritine iz gline odlično izolirajo ostrešje, zdržijo tudi več kot 50 let in spadajo v razred A, kar se tiče protipožarnih značilnosti oziroma odpornosti materiala na požar. Glinene ploščice prihajajo v svetlih barvah, ki poleti odbijajo več kot 50 odstotkov sončne energije. Vendar pa so ploščice drage za zamenjavo in tudi lahko počijo; zaradi procesov strjevanja pri izdelavi so pogosto tudi energijsko potratne.
Živa streha
Zelena ali bolje rečeno živa streha je pravzaprav energijsko učinkovito ostrešje, prekrito z zemljo, travo in drugim zelenjem, ki izolira dom tako toplotno kot zvočno. Pod streho so po navadi nameščene posebne membrane, ki ščitijo hišo pred vlago, kompoziti pa omogočijo odtekanje vode.
