Če nimate sistemov za prezračevanje, strokovnjaki priporočajo prezračevanje večkrat na dan s prepihom. Zavedati se morate, da tudi osebe v prostoru porabijo veliko zraka, poleg tega pa oddajajo vlago. Prezračevanje, prezračevanje in še enkrat prezračevanje, ob tem pa upoštevajte še nekaj praktičnih nasvetov, ki bodo v veliki meri pripomogli k manjšim težavam v prostoru.
Omare ob steni
Objekt mora biti dobro izoliran, tako da stene niso hladne. Te so moteče, poleg tega pa na hladnih stenah prihaja do kondenzacije vlage iz prostora. Ta se pojavi še toliko prej, če stene zaradi karakteristik uporabljenih materialov ne morejo sprejemati nobene vlage. Poglejmo samo primer. V kopalnici, kjer imate na primer ploščice do vrha sten, se bo ob prhanju kondenz na ploščicah dokaj hitro pojavil, ne boste pa ga opazili na mavčno-kartonskih ploščah. To pomeni, da je v stanovanju pomemben tudi material sten.
Les je na primer dober absorber in uravnalec klime, ampak če imate na primer strop iz ladijskega poda (kar je danes zelo redko), ki je poleg vsega še prebarvan z barvo, ki ne diha (npr. lak lazuro), bo v prostoru bistveno več vlage. Enako velja za barvanje sten. Priporočamo vam čim bolj paroprepustne barve (npr. različne barve jupol), nekako najboljše pa uravnavajo vlago v prostoru mavčno-kartonske plošče s primernim premazom in stene iz ytonga. Spet s primernim premazom in take, ki praktično sprejemajo odvečno vlago in jo v presuh prostor kasneje tudi oddajajo.
Prostor je treba zračiti, enako velja tudi za stene. Tako omar nikoli in nikar ne potisnite do sten, ampak omogočite kroženje zraka za njimi. Drugo poglavje pa so rože. V steklenem cvetličnem vrtu je seveda veliko vlage, na to, da je več vlage tudi v stanovanju, v katerem je veliko rož, pa niti ne pomislimo. Rože so lepe, ampak če imate težave z vlago v stanovanju, potem raje imejte le eno ali največ dve in ne pretiravajte z zelenjem.
Toplotni mostovi in okna
Ko govorimo o prezračevanju, je seveda pomembno tudi to, da se čim bolj izogibamo toplotnim mostovom, ki se pojavljajo tudi ob oknih. Tako moramo pri izbiri stavbnega pohištva paziti na to, da imajo okvir in krilo ter steklo faktor toplotne prehodnosti čim bolj enak. Se pravi, da sta tako okvir kot tudi steklo kakovostna. Takoj ko je faktor razlike med okvirjem in profilom ter steklom večji od 1,5, se bo na stiku elementa okna pojavljal kondenz (vir: AJM). To velja za kombinacijo slab okvir, dobro steklo, prav tako pa tudi za dober okvir, slabo steklo. Na primer: okvir in krilo okna imata U = 1,8 W/m²K, izolacijsko steklo sestave 4-16-4: pa U = 1,1 W/m²K. Račun: 1,8/1,1 = 1,63. Iz dobljenega rezultata ugotovimo, da se bo v zimskem času ob pogoju, da bo notranja vlaga višja od 55 odstotkov, pojavljal kondenz na spodnji tretjini stekla.
V drugem primeru imata okvir in krilo okna dober U = 1,2 (ali tudi 1,4) W/m²K, termopansko klasično steklo sestave 4-16-4: pa U = 2,4 (ali več) W/m²K. V takem primeru (1,4, 2,4) se bo prav tako pojavil kondenz. To pomeni: slabo steklo ni primerno za vgradnjo. Zakonodaja tako in tako predpisuje vgradnjo izolacijskih stekel, še vedno pa imajo številna okna, ne le stara, ampak tudi novejša plastična, vgrajena nekje do leta 2000 in celo kasneje, navadna termopanska stekla, ki imajo izjemno neugodne faktorje toplotne prehodnosti in jih je treba zamenjati (več podatkov o steklarjih, ki zamenjujejo klasična termopanska stekla z izolacijskimi, lahko dobite tudi na naslovu www.rosil.si). »A zato so naši sosedi zadnjič že drugič v 20 letih zamenjali okna,« se je nedavno začudila neka naša bralka.
Kakovostnih okenskih kril torej ni treba zamenjati, nujna pa je zamenjava stekla. Ampak kako prepoznati slabo in dobro steklo? Plina se vendar ne vidi. Odgovor je preprost. Na notranji strani stekla morajo biti na distančniku napisani podatki o steklu in tam je tudi napisan faktor izolativnosti. Npr. 1,1, kar govori o tem, da gre za izolacijsko steklo, če pa tega podatka ni nikjer, gre v veliki verjetnosti za klasično termopansko steklo s faktorjem 2,4 ali celo več. Poglejmo na hitro še podatke o faktorju U okvirjev. Toplotna prehodnost okvirja iz lesa se giblje med 1,5 do 1,8 W/m²K. Za izdelavo večinoma uporabljajo les iglavcev. Razvoj PVC-profilov, iz katerih se izdelujejo okvirji za okna, je šel od dvokomornega in trikomornega do pet- oziroma šestkomornih profilov. Slabši PCV-profili imajo vrednost U od 2 do 2,4 W/m²K. Trikomorni profil ima vrednost okoli 1,6 W/m²K, medtem ko petkomorni profili dosegajo vrednosti približno 1,2 W/m²K. Sodobni PVC-okviri so že odpornejši proti UV-sevanju in tudi dimenzijsko bolj stabilni.
Izoliranje podstrešij
Ob vsem tem govorjenju o toploti in toplotni prehodnosti ter ne nazadnje pojavu kondenza v stanovanjih naj vas opozorimo še na eno podrobnost. To je izoliranje podstrešij. V primeru, da imate urejeno mansardo, je ta poseg mogoč samo delno, medtem ko lahko v primeru hladnega podstrešja ploščo nad toplimi prostori dobro izolirate. Tudi v mansardi je treba ravni del nad njo (v špici strehe) res dobro izolirati, prav tako to velja za ravna podstrešja. Sistemi so različni in so tudi cenovno relativno ugodni. So pa izvedbe različne glede na to, ali je podstrešje popolnoma pohodno ali ni. Vendar več o izoliranju podstrešja v eni izmed naslednjih številk.
