V sadovnjaku
Lepo je videti dobro obložena sadna drevesa, lahko pa je problem, kam s pridelkom. Zato je načrtovanje sadnega vrta pomembno in mora biti število rastlin prilagojeno temu, koliko smo ga zmožni porabiti. Izbor vrst in sort naj bo takšen, da bomo lahko uživali v doma pridelanem sadju vse leto.
V začetku septembra zorijo hruške viljamovke in domače slive, ki jih ne moremo shraniti za dalj časa. Tudi zgodnja jesenska jabolka moramo porabiti v mesecu ali dveh, tiste za daljše shranjevanje pa bomo obirali od sredine septembra naprej. Odpadle plodove sproti odstranjujemo iz sadovnjaka, da še dodatno ne privabijo os in sršenov, ki na daleč zavohajo vonj nagnitih jabolk. Pred njimi bomo pridelek zavarovali z obešanjem vab. To so lahko plastenke, v katere nalijemo nekaj soka z obveznim dodatkom kisa. Takšna mešanica bo privabila samo ose in sršene, ne pa tudi čebel. Septembra lahko sadje tudi nekoliko obrežemo, zaradi dobrih rastnih pogojev pa se bodo rane še pred zimo lepo zacelile.
Zelenjavni vrt
Gredice, ki smo jih zasejali z radičem in drugimi solatnicami, ustrezno redčimo na razdaljo 25 cm. Ob tem odstranimo tudi vse plevelne rastline, ki se v ugodnih razmerah hitro razraščajo, lotimo pa se jih, še preden zacvetijo in uspejo semeniti. September je čas za setev motovilca, za boljšo kalitev pa ga lahko za nekaj časa damo v hladilnik. Sejemo ga pod večje rastline, saj ne mara vročine, ko jih bomo odstranili, pa bo že hladneje. Tudi tu poskrbimo za primerno razdaljo, pri holandskem motovilcu npr. naj bodo rastline zredčene na 5–10 cm. Tako bodo imele dovolj prostora za lepo rast, manjša pa bo tudi verjetnost okužbe s pepelasto plesnijo in drugimi boleznimi.
Za zadostno zalogo listnate zelenjave bomo poskrbeli tudi s setvijo špinače, ki ima številne dobre lastnosti. Te niso samo prehranske, temveč špinača s svojimi sokovi, ki jih oddajajo korenine, ugodno vpliva na rast skoraj vseh vrtnin. V njeni bližini so te odpornejše, manj je bolezni in tudi s pridelkom bomo bolj zadovoljni. Čebulo po obiranju za nekaj časa pustimo, da se osuši, rdečo peso pa bo treba predvsem v suhem vremenu stalno zalivati, da gomolji ne olesenijo. Krompir skladiščimo najprej nekaj tednov pri 15 stopinjah Celzija, da lupina postane trša, za daljše skladiščenje pa so najboljše temperature med 4 in 5 stopinj Celzija.
Okrasni vrt
Za zgodnje spomladanske barve bomo poskrbeli že zdaj s sajenjem okrasnih čebulic, med katerimi so najbolj cenjeni tulipani. Posadimo jih med trajnice z gostim listjem, saj bodo te kasneje, ko bodo čebulice odcvetele, zakrile njihovo nič kaj lepo listje. Gladiole poberemo, ko se rastline posušijo, in jih primerno osušimo ter shranimo do naslednje pomladi, semena enoletnic in ostalih rastlin pa spravimo v papirnate vrečke.
Trata
Zdaj je najprimernejši čas za obnovo stare trate in zatravitev novih površin. Tla nekoliko prezračimo z navpičnim zabadanjem vrtnih vil, ki jih nagibamo naprej in nazaj ter tako poskrbimo za dotok zraka v globlje plasti. Površino, ki jo nameravamo zasejati na novo, očistimo kamenja in plevelnih rastlin, nato pa enakomerno potresemo travna semena, ki jih z valjarjem ali kako drugače nekoliko pritisnemo k tlom.
Dober pridelek je želja vsakega vrtnarja, čeprav ne vrtnarimo zgolj zaradi tega. Vrtnarjenje je preprosto način življenja, sproščanje med rastlinami in uživanje v naravi.
