Odgovor: V skladu s posebnimi gradbenimi uzancami znaša pogodbena kazen 1 promile skupno dogovorjene cene del za vsak dan zamude, če se dela ne dovršijo v predvidenem roku, z omejitvijo, da njena višina ne sme presegati 5 odstotkov skupne cene del. Pri izračunu pogodbene kazni se v skupno pogodbeno ceno ne všteva vrednosti prej dovršenega in izročenega dela objekta, ki pomeni ekonomsko-tehnično celoto in se lahko kot takšen samostojno uporablja. Na vrednost takega dela objekta se pogodbena kazen obračunava posebej, če so za to izpolnjeni pogoji.
Vprašanje: Za naročnika smo gradili manjši poslovni objekt, za primer zamude smo se dogovorili za pogodbeno kazen v skladu s posebnimi gradbenimi uzancami. Z dokončanjem objekta smo zamudili dva meseca in naročniku ponudili, da mu namesto pogodbene kazni, ki je visoka, plačamo odškodnino v višini 1000 evrov. Naročnik se s tem ne strinja in pravi, da bo zaradi tega, ker ni mogel začeti pravočasno poslovati v tem objektu, zahteval tudi izplačilo škode. Zanima nas, ali lahko uveljavlja oboje – torej plačilo pogodbene kazni in še odškodnino. To se nam vsekakor zdi pretirano.
Odgovor: Naročnik lahko zahteva izplačilo morebitne škode, ki mu je nastala zaradi vaše zamude, le v primeru, če bi se izkazalo, da škoda presega višino pogodbene kazni, zato vam svetujem, da najprej počakate na izračun pogodbene kazni, ki ste jo dolžni plačati, in na izračun škode ustreznega izvedenca ter tako ugotovite, ali škoda morda res presega znesek pogodbene kazni. Ne more pa upnik zahtevati obojega – torej izplačila pogodbene kazni in še škode, razen če je bilo tako dogovorjeno v pogodbi.
Mag. Boštjan J. Turk
