Vedno višje cene energentov silijo uporabnike in investitorje k izbiri gradnje oziroma prenove objektov, ki naj bi zmanjšala odvisnost od energentov, zato se vse pogosteje gradijo oziroma s prenovo dosegajo normativi za opredelitev objekta kot nizkoenergijskega ali pasivnega.
Prvi resni poizkusi gradnje ničenergijskih objektov segajo v leto 1973, vendar se je njihov razvoj v primerjavi s končnim prihrankom energije v življenjski dobi objekta ustavil zaradi previsokih stroškov naložbe. Investicijsko ugodnejši so bili pasivni objekti, ki so se izkazali s sorazmerno velikim prihrankom energentov. Postali so osnova za določitev kriterijev, ki so pomembni za določitev pasivnih objektov. Passivhaus Institut iz Darmstadta je postal zaradi svojega znanja in izkušenj na področju pasivne gradnje referenčno certifikacijsko telo za podeljevanje certifikatov objektom, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:
• zahteva po energiji za ogrevanje je manjša kot 15 kWh/m²a (v zvezi z bivalnimi prostori) – ali moč ogrevanja je nižja od 10 W/m²,
• poraba primarne energije ne presega 120 kWh/m²a,
• dosežena zrakotesnost je vsaj N50 = 0,6/h.
Pri zasnovi pasivnega objekta je treba izkoristiti naravne danosti posamezne parcele in upoštevati ustrezno razporeditev prostorov v objektu, ki bodo izkoriščali ponujene danosti parcele. Gradnja pasivnega objekta zahteva izredno natančnost vseh izvajalcev, saj je treba zelo paziti na stike različnih materialov, da se zagotovita zrakotesnost in dobra izoliranost objekta brez toplotnih mostov. Ustrezno stavbno pohištvo z nizko U-vrednostjo mora biti vgrajeno po zahtevah standarda RAL, saj je le tako zagotovljena ustrezna zrakotesnost ob odprtinah. Prezračevanje objekta je uravnavano prek prisilnega prezračevanja. Pri menjavi zraka se svež zrak delno ogreva z izrabljenim zrakom, ki odda del toplote pri izhodu iz objekta.
Pasivni objekti so lahko grajeni iz različnih konstrukcijskih materialov, kot so npr. opeke, les, beton ... Pomembno pri tem je, da je objekt dobro zračno zatesnjen in dobro izoliran. Zrakotesnost se preverja s testom Blower door, s katerim se meri količina v objekt vpihanega zraka na uro, da se zagotavlja konstantni tlak 50 Pa. Za zagotavljanje ustrezne toplotne izolacije pasivnega objekta je treba debelino izolacije prilagoditi kakovosti izolacije. Skupna toplotna prehodnost (U-vrednost) za strehe, stene in tla mora biti v mejah od 0,10 do 0,15 W/m2K.
Danes je na trgu množica različnih vrst toplotne izolacije. Ločimo jih lahko na klasične izolacijske materiale in alternativne (BIO) izolacijske materiale. V načelu imajo klasične izolacije nižjo toplotno prevodnost λ, kar pomeni, da lahko vgrajujemo manjše debeline toplotne izolacije. Pri alternativnih izolacijah lahko z manjšo debelino dosežemo daljše fazne zamike pri prehodu toplote skozi konstrukcijo. Vsaka toplotna izolacija ima tako svoje prednosti in slabosti. Katero izbrati, je za vsakega investitorja težka odločitev.
Na osnovi navedenih dejstev lahko ugotovimo, da je za gradnjo pasivnih objektov primerna katera koli toplotna izolacija, ki je na razpolago na trgu. Pri vgradnji je treba paziti, da se ustrezna toplotna izolacija vgradi v ustrezen sklop konstrukcije. Toplotne izolacije so izdelane za namenske konstrukcije in jih ni priporočljivo uporabljati v drugih sestavih konstrukcije, saj tako izolacija ni izkoriščena v popolnosti.
URSA ima v svojem prodajnem programu steklene volne in izdelke iz ekstrudiranega polistirena, primerne za vgradnjo v strešne konstrukcije, zunanje zidove, predelne zidove, medetažne konstrukcije, talne konstrukcije, oblogo kletnih zidov in pod temeljno ploščo. Steklena volna s svojimi odličnimi lastnostmi na področju topotne izolacije (λ je od 0,044 do 0,032 W/mK) in zvočne izolacije (udarni zvok in zvok, ki se prosto širi po prostoru) ter URSA XPS (ekstrudiran polistiren) z visoko tlačno odpornostjo, toplotno izolativnostjo, odpornostjo proti vodi ter izmeničnemu zmrzovanju in odmrzovanju omogočata vsakemu investitorju, da lahko z izolacijami URSA ob ustrezni vgradnji izdela objekt, ki izpolnjuje kriterije za pasivne objekte.
