Več kot tristo zaposlenih si s svojim znanjem, izkušnjami, izobrazbo, strokovno usposobljenostjo in drugimi sposobnostmi prizadeva ponuditi najboljša semena, ki izboljšujejo kakovost in sonaravnost proizvodnje hrane ter kakovostne izdelke za urejenost bivalnega okolja. Pa ne gre samo za Slovenijo, ampak tudi za tujino, kjer delujejo njihova hčerinska podjetja in kjer omogočajo bogatejše, kakovostnejše in lepše življenje.
V Semenarni Ljubljana, ki jo od začetka minulega leta vodi Borut Mavsar, se zavedajo, da lahko s svojim programom pomembno sodelujejo pri dvigu kakovosti življenja in pomagajo pri vse bolj razširjenem gibanju za povečanje lastne pridelave zdrave hrane in kakovostnega preživljanja prostega časa v urejenem in zelenem okolju. S prihodom pomladi je razumljivo, da imajo zdaj največ odgovornega dela, saj je prišel čas sajenja in predvsem uspešno sledijo tudi v svetu vse bolj priljubljenemu trendu vrtnarjenja na vseh razpoložljivih površinah. Slovenci pa smo imeli do tega vedno poseben odnos.
Semenarna ima zelo dolgo tradicijo, ustanovljena je bila že leta 1906. Čemu lahko pripišemo tako dolgo in uspešno delo?
Semenarna Ljubljana je uveljavljen dobavitelj kakovostnega semena vrtnin, trav, detelj, krompirja, žit in drugih poljščin. Odgovoren odnos do kakovosti je imelo že ustanovno podjetje Sever iz leta 1906, ki je že takrat vpeljalo prve vegetacijske poskuse. Ta pristop do dela se nadaljuje tudi danes, ko lahko trdimo, da smo visokospecializirani poslovni sistem, ki neprestano vlaga v razvoj in žlahtnjenje novih sort in preizkušanje tujih. Kot zanesljiv partner sodelujemo s slovenskimi strokovnimi institucijami – Kmetijskim inštitutom in Biotehnično fakulteto, prek partnerstev v tujini pa sledimo evropskim smernicam razvoja semenarstva. Naš razvoj torej temelji na lastnih izdelkih in storitvah, s ponudbo si prizadevamo izboljšati kakovost proizvodnje hrane, hkrati pa skrbimo za kvalitetnejšo izrabo prostega časa in urejenost bivalnega okolja, kar je za današnje generacije vedno pomembnejša vrednota.
Kako je z uresničevanjem vaše vizije? Želite namreč postati (in ostati) največji ponudnik kakovostnih semen in izdelkov za kmetijstvo ter urejanje bivalnega okolja v širši regiji.
Podjetje je pripravilo strateške smernice razvoja blagovnih skupin in lastnih blagovnih znamk za obdobje naslednjih pet let. Na osnovi tega začenjamo intenzivno sodelovanje med internimi in zunanjimi strokovnjaki in inštitucijami ter pripravljamo razvojne projekte, s katerimi bomo kandidirali za evropska sredstva. Z razvojem in širitvijo našega znanja ter selekcijsko-poskusnega centra na Ptuju bomo omogočili tako širitev kot izmenjavo znanj v regiji, s čimer pa omogočamo tudi dvig kakovosti semen kot tudi postopkov pridelave v sodelovanju s kmetovalci.
Kako naj se slovenski uporabnik in kupec odloči, saj je na eni strani domača semenarna, na drugi pa vsemogoči tuji ponudniki semen, pri katerih ne poznamo vsega ozadja?
Ob široki ponudbi je kupec seveda lahko v dilemi, kaj kupiti, kakšno seme in katero vrečico. Odločitev je absolutno na kupčevi strani, mi se pa zavedamo, da je pomembno, da imamo na svojem vrtu preverjeno sorto, ki je poznana (udomačena, avtohtona ali sorta slovenskih žlahtniteljev) in jo je sejala že naša babica. Vedno nas pri nakupu seveda pritegnejo tudi novi ponudniki z različnimi blagovnimi znamkami – v Sloveniji jih je okoli 10. Torej svetujemo kupcem, naj izbirajo preverjene sorte, za katere vemo, kako se bodo odzvale na naše podnebne razmere.
V semenarni na Ptuju vzdržujete večino ohranjevalnih sort v Sloveniji. Za kaj gre, kako pomemben je ta selekcijsko-poskusni center?
Začetki selekcijsko-poskusnega centra so v letu 1968; najprej smo imeli zgolj postaje za vegetacijske in sortne poskuse, od leta 1987 pa smo to dejavnost razširili tudi na promocijske aktivnosti. V oglednem vrtu na 46 hektarjih zemlje vsako leto ozelenijo nasadi okrasnih trav, detelj, začimbnic, dišavnic in cvetlic – vsako leto znova pa zasejejo enoletne vrtnine in poljščine domačega in tujega izvora. Temelj delovanja selekcijsko-poskusnega centra so poskusi na polju. Posejane sorte opazujemo med rastjo in z meritvami ugotavljamo njihove gospodarske lastnosti in ohranjanje iz roda v rod. Vzdrževalno selekcijo ohranjevalnih sort izvajamo na sortah zelja (varaždinsko, ljubljansko, futuško), kranjske okrogle in podolgovate strniščne repe, rumene maslene kolerabe, solate (leda, ljubljanska ledenka, bistra, posavka, dalmatinska ledenka, unicum), motovilca (ljubljanski, žličar), paradižnika (val, saint pierre, novosadski jabučar), paprike (šorokšari, kurtovska kapija, sivrija, S 10), čebule (ptujska rdeča, belokranjka, tera), kumare (eva), fižola (češnjevec, jabelski pisanec, jeruzalemski, ptujski maslenec, maslenec rani, klemen, zorin, semenarna22), korenčka nantes in ljubljanskega korenčka, berlinskega peteršilja, rdeče pese bikor in cilindra, pora elefant in carentan, endivije (eskariol zelena, dečja glava, dalmatinska kopica), česna (ptujski jesenski in spomladanski), buče slovenska golica, ajde darja in sive ter lucerne soča in krima. V centru tako opravimo vse potrebne poskuse na semenih, ki jih imamo na voljo na prodajnih mestih – in tako trdimo, da ni semena, ki ne bi bilo preverjeno in ugotovljeno, da je primerno za naše podnebje in hkrati potrošnikova pričakovanja. Pri vzdrževalni selekciji ima pomembno vlogo žlahtnitelj, čigar naloga je skrb za vzdrževanje kakovosti semena, ki ohranja kakovost sorte in zmanjša možnost za okuženost z virusi.
Kako se odločate za nove sorte, če vemo, da trajajo poskusi v vašem centru tudi več let?
Kadar želimo ugotoviti, kako se obnesejo sorte v naših podnebnih razmerah, trajajo poskusi – pravimo jim ekološki – tudi več let. Izločamo nezaželene, navadno bolne in netipične rastline, in ker se lahko lastnosti sort spremenijo že pri setvi v naslednji generaciji, postopek vsako leto ponovimo. Ko želimo ugotoviti, kako se določena sorta obnese v drugačnih rastnih razmerah, naredimo poskuse tudi drugod po Sloveniji. Le tako kupcem priporočamo sorte, ki v določenem okolju najbolje uspevajo.
Danes je okolje že tako onesnaženo, da morajo biti semena dobro odporna. Kakšno je vaše delo na tem področju?
To je delo žlahtnitelja, ki v selekcijsko-poskusnem centru nadzira kaljivost in rast semena. Z žlahtnjenjem povečujemo odpornost proti zunanjim negativnim vplivom okolja.
Smo pred začetkom sajenja, začela se bodo dela na vrtovih in mnogi so pred odločitvijo, kaj in kako saditi. So tudi tu kakšni »modni trendi«?
Seveda, tudi med vrtičkarji se vsako leto pojavijo vrste in sorte vrtnin, ki so »moderne«. O njih pogosto preberejo v revijah in kmalu jih začnejo iskati tudi med našimi semeni. Zato te trende pozorno spremljamo, tako da smo pripravljeni tudi s ponudbo posebnosti, na primer rumenega češnjevega paradižnika, gladkih kumar, belega jajčevca … Zadnja leta je vedno bolj v trendu tako imenovano urbano vrtnarjenje, s poudarkom pridelave zelenjave na balkonih in terasah. V tujini, kjer je mestnih zelenih površin še manj kot pri nas, se s tem ukvarjajo že nekaj časa. Ta način vrtnarjenja je nekoliko drugačen od običajnega, saj moramo izbrati primerne posode in tudi ustrezne sorte vrtnin (na primer paradižnik grmičaste rasti, nizek fižol …), tudi način nege rastlin je malo drugačen kot v vrtu. Trendna je tudi vzgoja zelišč, ki jih imamo sveža takoj pri roki, rastejo pa lahko na vrtu ali v lončku na okenski polici.
