Delo v sadovnjaku je zahtevno, pri urejanju je pogosto treba odžagati kakšno vejo, eno najzahtevnejših področij pa je negovanje večjih dreves. Zato nekaj besed o tem delu.
Arboristika
Ob hišah pogosto vidimo velika drevesa, katerih veje segajo skoraj do oken ali ustvarjajo prave strehe nad cestami, se lomijo in grozijo sprehajalcem. Taka drevesa se lahko zaradi številnih poškodb posušijo in propadejo. Z negovanjem dreves v urbanih okoljih se ukvarja gozdarska veda arboristika. Arbor pomeni drevo, arboristika pa negovanje praviloma večjih dreves v urbanem okolju. Bistvo arboristike je logično naravno in urbano negovanje dreves, od saniranja poškodb do oblikovanja drevesnih krošenj v različnih parkih, kjer ni logična samo »gozdarska nega«, če uporabim lepši izraz za posek, temveč tudi negovanje vsake krošnje, veje in debla posebej. To počnemo z odstranjevanjem poškodovanih delov in drugimi posegi, tudi z zdravljenjem. Poškodbe in bolezni dreves so različne; lahko je poškodovano ali obolelo vse drevo, posamezne veje ali samo korenine.
Pred vsakim posegom v drevo je treba najprej ugotoviti, v kakšnem stanju je. Za pravilno obrezovanje mora izvajalec poznati osnove drevesne biologije in cilje, ki jih želi z obrezovanjem doseči. Ob vsakem posegu se mora zavedati, da s tem povzroča drevesu nove rane. Obrezovanje dreves v urbanem okolju se ne sme nikoli zgledovati po obrezovanju sadnih dreves. Nekateri pri obžaganju visokih dreves preprosto odrežejo vrh drevesa, kar imenujemo obglavljenje. Tak rez je izjemno radikalen, tako da drevo včasih začne celo propadati, pogosto začnejo iz odrezanega vrha poganjati nove veje, drevo pa nenadoma dobi obliko metle.
Postopni posegi
Tehnike pravilnega obrezovanja so različne. Pri tem priporočamo dobrega strokovnjaka arboristike in zares dobrega izvajalca, ne pa vsakogar, ki ima motorno žago in dvigalo. Vsi posegi v starejša drevesa morajo biti postopni in večletni, tako da drevesa ne doživijo prevelikega šoka in se lahko sama regenerirajo. Najbolj primeren čas za obžaganje je pozimi, saj ima izvajalec najboljši pregled nad vejami, zlasti pri listavcih, ki so največkrat predmet arboristike.
Čas obrezovanja lahko izberemo tudi glede na to, kako se drevo odzove na poškodbo. Najhitreje se to zgodi poleti. Najmanj primeren čas za obžagovanje je spomladi in jeseni, ko drevo aktivira drevesne snovi oziroma jih skladišči. Nekatera sadna drevesa (marelico, slivo in češnjo) je najbolje obrezovati po cvetenju, drevesne vrste, ki iz rezov začnejo izločati sok (javor, breza in oreh), pa takrat, ko so krošnje polne listja ali takoj, ko ga odvržejo, saj v tem primeru drevo ne izloča veliko soka. Predvsem pa moramo vedeti, da arboristika ni samo žaganje vej po dolgem in počez, temveč gre za negovanje dreves v pravem pomenu besede.
Specialne žage
Za tako negovanje dreves so posebno primerne specialne žage, ki jih najdete tudi v Stihlovem programu. Na primer MS 192 T ali MS 200 T, ki sta enoročni žagi in sta posebno primerni za delo ob ali na drevesu, zagon je povsem enostaven, gre pa za zanimivi žagi, ki nikakor nista namenjeni le arboristiki, ampak ju lahko uporabljamo tudi pri drugih delih, na višini ali na tleh. Po zaslugi verig Picco Micro Mini Comfort 3 ali Picco Micro Comfort 3 pa je tudi rez izjemno oster in ne cefra lubja.
Drug zanimiv stroj je višinski obvejevalnik STIHL HT 101 ali močnejši HT 131. Poenostavljeno povedano gre za palico, ki ima na eni strani motor, na drugi pa žago, in z njeno pomočjo lahko obrezujete veje do višine pet metrov. Obvejevalnik je opremljen je z motorjem 4-MIX, zaradi visokega vrtilnega momenta lahko tudi debelejše veje prežagate brez napora. S tem strojem lahko obrezujete drevje s tal, prav tako pa je mogoče tudi delo z dvižnega odra. Za to delo priporočamo krajši togi ročaj, ki je lažji. Teleskopski ročaj je po drugi strani prikladen, predvsem pa omogoča enostavno podaljševanje na potrebno dolžino. Rokovanje s strojem je enostavno, po zaslugi verige Picco Micro Mini pa lahko brez težav žagate drobnejše in tudi debelejše veje. Pri žaganju debelejših vej priporočamo razbremenilni rez na spodnji strani veje, ki prepreči lupljenje drevesne skorje in nenadzirano lomljenje. Višinski obvejevalniki so za namensko delo zelo prikladni, predvsem pa povečujejo varnost dela. Za delo z odra priporočamo krajšo pozicijo ali celo togi drog, ki je lažji. Rezalna garnitura na drugem koncu stroja je opremljena z rezervoarjem za olje (0,22 l), ki zadostuje za približno eno polnjenje rezervoarja stroja. Oljna črpalka je avtomatska, kar pomeni, da je mazanje odvisno od števila vrtljajev. Namestitev rezalne garniture na teleskopski ročaj je preprosta, treba pa jo je priviti s pomočjo štirih vijakov. Sistem za napenjanje verige je klasičen Stihlov, zaradi oddaljenosti rezalne garniture od uporabnika pa ni opremljen s hitro zavoro verige.
Rezalniki za živo mejo
V tem poglavju o urejanju okolice moramo nekaj besed spregovoriti tudi o rezalnikih za žive meje iz pušpana, bukve, ligustra, smreke, hrasta in drugih dreves. Uporabniki imajo pogosto dilemo, za kakšen pogon naj se odločijo. V akumulatorski, električni ali bencinski izvedbi. Problem je v tem, da žive meje obrezujemo le občasno in potem marsikdo pomisli na električno izvedbo. Stihl ima v svoji ponudbi dva, in sicer HSE 42 in 71. Zelo dobra stroja, ki pa ju priporočamo le za žive meje, ki jih imate blizu hiše, takoj ko so te bolj oddaljene od električnega vira, pa priporočamo akumulatorske ali bencinske. Vlačenje kabla je namreč nekoliko nerodno. Akumulatorske škarje za živo mejo (Stihl ima v ponudbi krajše in daljše ter seveda močnejše) so zanimiv nakup, še posebno takrat, ko se odločate za več različnih strojev na akumulatorski pogon. So dovolj močne, akumulator pa zdrži približno toliko kot roke povprečnega uporabnika. Po dobrih 40 minutah je zaradi specifičnega položaja rok in tresljajev, ki jih povzročajo rezalni noži, vsekakor koristen počitek. Rezalne škarje sodijo med stroje, ki uporabnika hitreje utrudijo, zato občasnim uporabnikom priporočamo lažje, to pa so električne in akumulatorske, čeprav razlika ni tako ogromna. Električne škarje tehtajo 4 oziroma 4,2 kilograma, akumulatorske od 4,6 do 4,8 kilograma, motorne pa različno. Za lastnike daljših in večjih živih mej so zagotovo pravi odgovor motorne škarje. Najlažje so HS46, ki tehtajo 4 kilograme, HS 81 T tehtajo 5,4 kilograma, HS 81 R pa 5,8. Stihl ima v svoji ponudbi še HS 45 in HS86T. Sedaj boste vprašali, kaj pomeni T in kaj R. T je trimanje, torej so to škarje z noži za tanjše veje, R pa so škarje za debelejši rez, s tem, da so HS 81 in 86 namenjene bolj profesionalni rabi, za občasno uporabo pa so idealne škarje HS46, ki so po zaslugi nekoliko manjšega motorja lažje, so pa dovolj močne in tudi 45 cm meč zadovoljivo opravlja svoje naloge.
Ampak odločitev o tem, ali boste izbrali profesionalni ali hobi rezalnik za živo mejo, motorni ali električni oziroma akumulatorski pogon, je odvisna predvsem od vaše žive meje.
