Odgovor: Ker žena ni napravila oporoke, bodo prišla v poštev pravila o zakonitem dedovanju. V skladu s temi pravili prvi dedni red sestavljajo zapustnikovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih, torej praviloma vsak polovico zapustnikovega premoženja. Ker pa sin ne deduje, ker je umrl v prometni nesreči, se uveljavi tako imenovani sistem reprezentance, ki se odraža na tak način, da bolj oddaljeni potomci (denimo vnuk, vnukinja) dedujejo sinov delež na podlagi vstopne pravice. Konkretno to pomeni, da boste vi kot zakonec dedovali polovico ženinega premoženja, vnuk in vnukinja pa drugo polovico ženinega premoženja (torej vsak eno četrtino).
Vprašanje: Nedavno mi je umrl oče, ki pa ni napravil nobene oporoke. Zapustil je nekoliko zapuščeno kmetijo z dvema traktorjema. Slišal sem, da je bil tudi precej zadolžen, zato ne vem, ali bi se sploh spustil v dedovanje po njem. Zanima me, ali se lahko odpovem dedovanju, tako da potem ne bi odgovarjal za njegove dolgove.
Odgovor: Lahko. Dediči se lahko dediščini tudi odpovejo, kar storijo s tako imenovano izjavo o odpovedi še neuvedenem dedovanju, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Izjavo o odpovedi še neuvedenem dedovanju lahko podate vse do tedaj, dokler sodišče v zapuščinskem postopku ne izda sklepa o dedovanju. Posledica odpovedi dediščini je ta, da dedič ne more več dedovati po zapustniku, kar se nanaša tako na t. i. aktivo (premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku svoje smrti) kot tudi na t. i. pasivo (denimo dolgovi). Po odpovedi dedovanju ne morete več odgovarjati za zapustnikove dolgove.
Mag. Boštjan J. Turk
