Prav zato se najbolj ceni stanovanje na strehi nebotičnika. Na odprti terasi visoko nad velemestno asfaltno džunglo se sadi lepotne, pa tudi vedno pogosteje tudi koristne rastline.
Kozmični vrt na strehi
» Leta 1994 sem se z ženo Viktorijo in sinom Matejem vselil v mansardno stanovanje v tretjem nadstropju. Moja hči Mateja in sin Goran živita z družinama vsak v svojem delu hiše dvojčka. Kjer sem imel do tega vrt, so sedaj parkirani avtomobili. Avtomobili so nam pojedli vrt« začne v uvodnih besedah avtor knjige »Sonaravni vrt na strehi«, Gojko Stanič. Ker si z ženo nista znala predstavljati življenja brez vrta, je Gojko naredil zelenjavni vrt velikosti 20m2 na ravni strehi nad dnevno sobo. Vse skupaj je tedaj vzel bolj za hec, a kmalu se iz zabave rodi prava strast. »Prijatelji so hodili in se čudili kako mi zraste krompir sredi maja na strehi. Gledali so glavnato solato, ki sem jo pobral že v marcu. Po stenah naše hiše sem razpeljal marelice, hruške, kivi, grozdje. To je že stara navada pri naši hiši. Okoli hiše imamo zelo malo vrta. Sadno drevje sem pa oblikoval v pergole, da nudijo senco avtomobilom« pojasni svoj načrt avtor, ki nato opredeli kozmični vrt kot svoj hobi.
Resna samooskrba
»Z leti sem si nabral dovolj izkušenj, da sem začel resno razmišljati o ideji samooskrbe družin z lastno svežo sonaravno oziroma bio pridelano zelenjavo in sadjem v večnadstropnih hišah v strnjenih mestnih naseljih. Spremljam informacije o urbanem vrtnarjenju. V svetu se dogaja na tem področju marsikaj. Nisem pa še prebral, da bi kdo v praksi dosegel tisto, kar sem zastavil leta 1994 in razvijal do danes. Zgleda, da sem se prvi domislil samooskrbe družin, ki žive v večnadstropnih zgradbah v mestih s sonaravno vzgojeno zelenjavo in sadjem« in doda, da je tako dosegel to, da skozi vse leto jesta z ženo vsak dan svežo solato in velikokrat kuhano zelenjavo, od junija do decembra obirajo na malem vrtu okoli hiše različno jagodičevje in sadje in izven sezone jim dozoreva lastna zelenjava in sadje.
Zelena mesta
Avtor tudi ugotavlja, da bi lahko v zelenih mestih prebivalci pridelali na sonaraven način zelo velike količine zelo zdrave, sveže zelenjave in sadja na okenskih policah v sprednjem delu dnevne sobe oziroma v zimskem vrtu v kombinaciji z vrtom na strehi in malimi vrtovi ob hišah, na balkonih in terasah, nato z ozelenitvijo vseh štirih sten večnadstropne zgradbe, s pergolami sadnega drevja ali trte nad parkirnimi prostori, nadalje z zasaditvijo koristnih dreves ob cestah in z uporabo mnogih javnih mestnih površin za skupnostne vrtove.
Več na http://www.gstanic.si