V preobilju čutnih zaznav in informacij, s katerimi nas vsakodnevno zasipava okolica, je sodobni človek že nekako čutno otopel in zanimivo se nam je zdelo z avtorico poglobiti temo, ki nas v sebi prebuja sinhrono z naravnimi ritmi.
Kako najti pristnost zaznav in pri vsem od preobčutljivosti v vibracijsko napornem okolju ne znoreti ali zboleti?
Dobro vprašanje. Dejansko je naše zaznavno okolje izjemno nasičeno z močnimi dražljaji. Zato moramo takrat, kadar svoja čutila senzibiliziramo in se zaznavam široko odpremo, paziti, v kakšnem okolju to počnemo. Pri tem odigrajo svojo vlogo tudi izkušnje. Čim več imamo praktičnih izkušenj, tem bolje znamo svojo senzibilnost uravnavati in prilagajati.
Okolje smo tudi ljudje in ti smo mnogo več kot le telo. Kako skrbeti za svoje energetsko telo, da bomo kar najbolje uglašeni s kozmično dinamiko bivanja?
Mislim, da je najbolje, da vsak sam najde pravo pot zase, informacij na to temo je danes dovolj. Meni je blizu prepričanje, da je izjemno pomembno, kako in kaj mislimo. Misli so na vrhu hierarhije in usmerjajo naša čustva in ta posledično naša dejanja. Kadar mislimo eno, čustvujemo nekaj drugega, delamo pa spet nekaj tretjega, vnašamo v svoje življenje in svoje telo (fizično in energetsko) nemir, zmedo in konflikte. Seveda pa zelo godi svoje energetsko telo uravnotežiti tudi z dobro meditacijo, bioenergetsko seanso ali vročo slano kopeljo.
Ko govoriva o energijah, me zanima, kako silovita je življenjska energija v človeku, v primerjavi s tisto v objektu in krajini.
Verjetno je to zelo odvisno od občutljivosti sprejemnika. Ena mojih najintenzivnejših energetskih zaznav se je zgodila ravno v dialogu s prostorom, v tem primeru z aktiviranim zemljinim energetskim vrelcem. Na drugi strani so moje izkušnje zaznav človekovega biopolja in izmenjav, ki se ob tem sprožajo veliko številnejše in zelo raznolike tako v kvaliteti kot v intenzivnosti.
Danes se v energetske razprave vedno pogosteje vključuje tudi kvantna fizika. Katera novodobna fizikalna spoznanja vam pri delu s feng šujem pridejo prav?
Laično razumevanje kvantne fizike mi je prišlo prav predvsem v fazi, ko sem poskušala zelo logično in racionalno razumeti, za kaj pri vsem tem govorjenju o energijah pravzaprav gre. Od sodobnih tehnologij bi pri večplastnem delu s prostorom, ki vključuje tudi feng šuj, izpostavila predvsem instrumentalno biokomunikacijo (npr. sistem Quantec), kjer je mogoče na prostor vplivati s pomočjo informacij na daljavo. Gre za zanimiv sistem, s katerim bi bilo mogoče feng šuj tudi znanstveno analizirati.
»Svet, ki nas obdaja, je preplet energij in vibracij, ki jih le v ozkem segmentu zaznavamo kot običajni trdni materialni svet,« ste zapisali v svoji novi knjižni uspešnici in poudarili, da je energija, iz katere vse izvira, po izročilu ezoterike energija Izvora. Po tej teoriji si vsaka materija do neke mere prisvaja zavest. S tem ste dodobra zdražili našo materialno percepcijo doma. Zanima me vaše stališče.
Zakaj pa materija ne bi bila na neki svoj način živa? V teoriji o Gaji na primer znanstvenik James Lovelock trdi, da je treba tudi na planet Zemlja gledati kot na živo bitje. Na drugi strani arhitekt in znanstvenik Christopher Alexander v svojem zadnjem delu Narava reda dokazuje, da je življenje speči potencial, ki je prisoten v vsej materiji (živi in neživi), ter da se, kadar so razmere prave, prebudi in prebije na površino, kjer ga je mogoče neposredno zaznati. Izjemno zanimivo branje.
Svoje srce predajate med drugim feng šuju. S čim vas je tako očaral in kdaj je med vama preskočila iskrica sorodnosti?
Feng šuj je bil prvi sistem večplastne razlage prostora, ki sem ga spoznala konec 90. let minulega tisočletja. Kot arhitektko me je navdušil ravno zaradi tega, ker je ponujal razlage, kako je mogoče na hišo ali na pokrajino gledati kot na živo bitje, upoštevajoč tako fizični kot energetski vidik. Na drugi strani me je njegov komercialni vidik občasno tudi globoko razočaral. Danes si od feng šuja vzamem tisto, za kar mislim, da me v mojih raziskavah vitalnosti prostora podpira, in ga kombiniram s sodobnimi spoznanji ter drugimi alternativnimi praksami branja prostora.
V knjigi zelo temeljito pojasnite to filozofijo prostora in psihologijo bivanja, ki brezmejno preseže zgolj »top deset«pravil za udoben dom. Na kakšnih zakonitostih sloni vaše delo, ko dobite v skrb prostor?
Mislim, da je neizmerno pomembno, na kaj se naravnaš (osredotočiš), ko se neke naloge lotiš. Kaj je v tvoji hierarhiji vrednot na prvem mestu. Jasno, da vsi arhitekti pri svojem delu upoštevamo želje naročnika, omejitve prostora, zakonodajo in pravila dobre projektantske prakse. Pa vendar so lahko rezultati našega snovanja povsem različni. Mene v zadnjem času zanima predvsem pojem vitalnosti prostora. Kako narediti prostor, ki je nabit z življenjem in ki kar najbolje ustreza temu, kar želi človek v njem početi. Svoja spoznanja sem skupaj s sodelavci studia Arhitelje združila v konceptualnem modelu Vitalna hiša (več na www.vitalnahisa.si).
Pa vendar razumsko naravnani ne moremo mimo konkretnih nasvetov za prijetnejši dom. Kaj upoštevati, da bo dom naš zaveznik v smislu potrebe po varnosti, izvir ustvarjalnosti in prostor plemenitenja srčne kulture?
Predvsem naj vaš dom odraža to, kar dejansko ste. Ne tega, kar vam mediji ali ljudje od zunaj pravijo, da bi morali biti. Ta iskrenost vam daje neizmerno notranjo moč. Sprehodite se po svojem stanovanju, kot da ste tujec, ki ga vidi prvič. Kaj je prva stvar, ki jo zagledate, potem ko stopite skozi vhodna vrata? Je to prijetna slika ali odprta vrata v WC? Kje so glavni poudarki v stanovanju in kako med njimi preskakuje vaša pozornost? Seveda je v domu poleg glavnega vhoda najpomembnejši položaj postelje. Ta naj bo v položaju moči, s trdno steno za vzglavjem, ne pod oknom in po možnosti ne v osi vrata-okno.