Nina Horvat in Gregor Janc iz podjetja PlanetBIO, sta skupaj z otroki Peru obiskala letošnje poletje in se tako na lastne oči prepričala o načinih pridelave in predelave superživil, ki jih nato pod blagovno znamko PlanetBIO ponujata in uporabljata tudi sama. Ker je mesec december obarvan z idejami za krepitev imunskega sistema in ena od učinkovitih rešitev – camu camu – prihaja iz Peruja, smo Nino povprašali o plantaži tega kislega sadeža, ki so jo med drugim obiskali.
Nina, čemu sploh obisk?
Obisk je bil namenjen predvsem temu, da se na lastne oči prepričamo o živilih, ki jih uvažamo – ali pridelava ustreza standardom in ali se z dobavitelji ujemamo v temeljnih načelih in vrednotah.
Kako sodelovanje z dobaviteljem sploh poteka in kako pride sadež do nas?
Dobavitelj iz Peruja, s katerim sodelujemo, sodeluje z različnimi farmami, lastniki zemljišč in s kmeti, ki ponujajo različne izdelke. Veliko je poudarka na izobraževanju kmetov in lastnikov zemljišč, v ta namen dobavitelj sam preskrbi agronome, ki so na tem področju strokovnjaki. Primer takšnih strokovnjakov sta na primer agronoma Fredi in David, ki sta zadolžena za džungelske plantaže kakava in camu camu-ja, onadva sta tista, ki lastnike zemljišč izobražujeta in usmerjata pri skrbi za plantažo. Lastnik zemljišča pa je zadolžen za zaposlitev delavcev in organizacijo žetve. Ker omenjene plantaže delujejo po principu fair-trade sistema, dobavitelj lastniku zemljišča plača več kot običajno, da lahko ta pošteno plača svoje delavce.
Tako camu camu kot kakav uspevata v tropskem deževnem gozdu. Ali to pomeni, da lahko en kmet goji oboje?
Ne, večina kmetov se ukvarja s pridelavo zgolj ene vrste pridelka. Razsežnost džungle je nepredstavljiva in čeprav obe rastlini uspevata v njej, so plantaže med seboj zelo oddaljene. Kakav in camu camu bi lahko primerjali z vinsko trto in industrijsko konopljo, ki ju gojimo pri nas – obe uspevata na sončnih legah, pa to še ne pomeni, da ju goji isti kmet, razdalje vmes so ogromne, v džungli pa še precej večje. Poleg tega je džungelska infrastruktura zelo siromašna. Do plantaže camu camu smo se na primer vozili še dve uri z glavne ceste v džunglo.
Kje se ta camu camu plantaža nahaja in kako ste jo doživeli?
Camu camu raste na izrazito vlažnih tleh, zato se tudi njegove plantaže nahajajo na močvirnatih tleh, sicer je rodnost dreves precej nižja. Regija, kjer se prideluje naš camu camu, se imenuje Satipo in ima nadmorsko višino 632 metrov n. v, sama plantaža pa obsega 12 hektarjev. Pridelava poteka po načelih permakulture, med camu camu na primer sadijo pomarančevce, seveda tudi ni uporabe gnojil in kemičnih sredstev.
Kako pa izgleda sama pridelava končnega izdelka – camu camu v prahu?
Od marca do junija poteka »žetev«, za katero so zadolžene ženske. Te so namreč bolj spretne in nežne pri obiranju. Sadeže obirajo nezrele, ko so še zeleno-rdeče barve (zreli so temno vijolični), saj takrat vsebujejo največ vitamina C. Sveže sadeže zmeljejo in sušijo na 60 °C, da izhlapi večina vode, nato preostanek še enkrat zmeljejo, da dobijo camu camu v prahu.
Pa tako visoka temperatura sušenja ne uniči hranilne vrednosti sadeža?
Vitamin C se z višanjem temperature ne uniči, zato njegova vsebnost ostaja visoka. Ga pa uniči stik s kovino, zato je pri njegovi uporabi priporočljivo uporabljati leseno ali kakšno drugo žlico, ne kovinsko.
Ves čas poudarjamo, kako neverjetno bogat vir vitamina C je camu camu…
Ja, v času obiranja predstavlja vitamin C približno 12 % suhe teže sadeža. Če je letina res dobra, se lahko ta delež povzpne celo na 14 %, a to je res bolj izjemoma. Vsi camu camu ponudniki, ki trdijo, da je vsebnost vitamina C višja od teh 14 %, ga dodajajo umetno.
Pogovor sva začeli z vprašanjem o namenu obiska – je bil cilj dosežen?
Pravzaprav ne le to, naša pričakovanja so bila celo presežena. Prej smo bili z dobavitelji v stiku zgolj prek mailov in skype-a, ob obisku pa smo bili presenečeni, da so stvari še boljše, kot so o njih pisali. Zagotovili so nam na primer, da je pridelava ekološko certificirana, v resnici pa ni le to, ampak vse gojijo po načelih biodinamike in permakulture. Odnos med dobavitelji, lastniki zemljišč in kmeti je vzajemen, vse je fair-trade. Tako dobavitelji kot kmetje so indijanskega izvora, staroselci, zato skupaj doprinesejo k razvoju skupnosti. Nasploh smo bili nad Perujem navdušeni, ogromno sadja in zelenjave tam raste brez vsakih pesticidov – čeprav se ne zavedajo pomena ekološkosti, gojijo po teh principih.