Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Sprva je obiskoval ljudsko šolo v Ljubljani, nato umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil prof. Otto Wagner. Za diplomsko delo je dobil Rimsko štipendijo, s katero je skoraj leto dni živel v Rimu ter potoval po Italiji in Franciji. Po vrnitvi s študijske poti se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Tam je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.
Z Dunaja v Prago ter nazaj v Ljubljano
V letih od 1911 do 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, potoval med Prago in Ljubljano.
V Ljubljani so v tem času začela nastajati prva dela (Stara tehnika, Dom duhovnih vaj in prizidek k stari hiši v Trnovem). Sledile so cerkve sv. Frančiška v Šiški in Gospodovega vnebohoda v Bogojini, Orlovski štadion v Ljubljani, stavbi Vzajemne zavarovalnice (današnji Triglav) in Ljudske posojilnice v Celju. Trideseta leta so obdobje velikopoteznih mestnih ureditev v Ljubljani, ki jih označujemo kot Plečnikova Ljubljana.
Do slave z izjemnimi arhitekturnimi rešitvami
Svetovno slavo so Plečniku prinesle arhitekturne rešitve, kot so Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, Čevljarski most, pokopališče Žale in ureditev nabrežja Ljubljanice pa tudi Kongresnega trga in Tivolija. Posebej je treba omeniti še stavbo Narodne univerzitetne knjižnice, Uršulinsko gimnazijo, Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, Žale in cerkev sv. Mihaela na Barju.
S premišljenimi posegi v urbano tkivo Ljubljane, mostovi, uličnimi in parkovnimi potezami, je Plečnik provincialno habsburško mesto spremenil v slovensko prestolnico. Pri delu je izhajal iz globokega poznavanja različnih evropskih pa tudi neevropskih kulturnih in stavbnih tradicij. Poleg zgradb je oblikoval tudi različne izdelke umetne obrti.
Številni neuresničeni načrti
Rad je uporabljal raznovrstne materiale, kar se najbolje vidi v cerkvah v Bogojini in na Barju. Številni njegovi načrti so bili nerealni (stavba slovenskega parlamenta itd.) in so ostali neuresničeni. Plečnikovo delo je pomembno tako na področju prostorskega načrtovanja in arhitekture kot na pedagoškem področju.
