" Ne gre za to, da bi si nezdravih priboljškov res želeli, pač pa nam telo samo pove, da se bomo denimo po čokoladi bolje počutili", je pojasnila certificirana nutricistka Mojca Cepuš.
Žal dober občutek po slastnih grižljajčkih ne traja dolgo. »Nezdrava hrana pogosto sproži mehanizme, na katere se naše telo odzove s slabim počutjem in še večjim stresom,« je pojasnila Cepuševa.
Vzemite si čas
Tako lahko zelo sladka hrana povzroči hormonsko neravnovesje in imamo potem še ves dan potrebo po še več hrane ali pa nam premastna hrana povzroči bolečine v trebuhu in pokvari prebavo. Ne le vsebina, tudi način prehranjevanja je pomemben. Se spomnite, da so ljudje včasih pred obroki molili oziroma se zahvalili za hrano? Pozitivna stran tega rituala je v tem, da so se ljudje obrnili vase ali se zahvalili naravi za darove, tako da niso začeli jesti z ihto, zadrgnjenim grlom in stisnjenim želodcem. Če jemo v stresu in brez nadzora (nad tipkovnico med službo), največkrat tudi pojemo preveč. Če bi si vzeli čas in jedli počasi, bi najbrž nehali prej. Cepuševa je pojasnila trik: »Da naše telo začuti, da smo nekaj zaužili, potrebuje približno 20 minut. Če jemo hitro, se nam zelo lahko zgodi, da bomo pojedli preveč, saj bodo naši možgani dobili informacijo, da smo siti, prepozno. Splošno dobro počutje pa vpliva tudi na optimalno količino izločenih prebavnih sokov. Če smo pod stresom, se lahko ti izločajo prekomerno oziroma premalo in posledično naša hrana ni popolnoma prebavljena.«
Za večerjo jejmo večerjo
Tudi preskakovanje obrokov in lakota sta neke vrste stres za telo. Stres namreč pomeni vsak odklon od normalnega ritma. »Naše telo se je sicer v tisočih letih razvoja navadilo na neredne obroke in izpuščen obrok sam po sebi ne pomeni tveganja za zdravje. V verskih in zdravniških tradicijah poznamo celo oblike preskakovanja obrokov oziroma tako imenovano postenje, ki pomaga krepiti zdravje,« je povedala prehranska svetovalka in dodala, da je v današnjem času preobilja večja težava to, da lakote sploh ne prepoznamo več. Vsak neugoden občutek v želodcu povezujemo z lakoto, pogosto pa gre le za razdražen želodec ali žejo. Pri preskakovanju obrokov ni najhuje to, da obrok izpustimo, pač pa to, da ga proti večeru nadomestimo. »Razmišljati bi morali tako,« je svetovala sogovornica, »če sem obrok izpustil, je izgubljen, pojedel bom tistega, ki sledi, in to v količinah, ki so primerne za ta del dneva. Ali po domače: za večerjo moram jesti večerjo in ne kosila in večerje skupaj.«
Za ogled celega članka kliknite na:www.mojezdravje.dnevnik.si