Oktobra je v Vrhpolju pri Kamniku začela obratovati redna triizmenska proizvodnja lesnih peletov v mladem podjetju Biogen, ki pa se ni osredotočilo samo na proizvodnjo peletov. Tako poleg peletov iz različnih vrst biomase ponujajo tudi peči in celo celotne proizvodne linije za izdelavo peletov. Na sedežu podjetja Biogen je direktor Janko Ukmar v dlaneh držal pelete različnih barv in strukture ter nas že na začetku nekoliko karikirano poučil o absurdnosti splošno sprejetega mita o peletih: »Slabih peletov v bistvu ni, so le slabi gorilniki.«
Različne vrste peletov
Slabih peletov po vašem mnenju ni. Zakaj torej uporabniki čutijo razliko?
Obstajajo različne vrste peletov. Naredimo jih lahko iz vseh vrst biomase – bukovega ali smrekovega lesa oziroma lubja, lupin sončničnih semen, žitne slame. Tisti iz iglavcev imajo morda še najvišjo kurilno vrednost, a je razlika v primerjavi z drugimi le nekajodstotna. Resne težave torej ne nastanejo zaradi slabih peletov, temveč zaradi slabih gorilnikov. Veliko gorilnikov je zelo občutljivih in optimalno delujejo le z zelo ozko skupino peletov, pri čemer je zanimivo, da to sploh ni povezano z njihovo ceno.
Kaj pa pepel?
Vsak pelet po gorenju pusti pepel, količina tega pa je odvisna od čistoče biomase in njene strukture. Biomasa hitrorastočih lesov ali slame pusti malo več pepela, druga manj. Problematične so snovi zraven lesa. Za primer vzemimo smreko, ki je hitrorastoč les in ima grobo, robato lubje. Ob izvleku iz gozda se lubja oprimeta blato in pesek, ki na koncu prav tako končata v peletih, in vse po gorenju ostane v pepelu. Vseeno pa so to še vedno naravne snovi, problem se pojavi pri proizvajalcih, ki dodajajo umetne aditive. Pri poceni bosanskih peletih in občasno tudi pri nekaterih slovenskih proizvajalcih opažamo dodajanje odpadnega olja kot veziva. Druga skrajnost so dragi avstrijski peleti bele barve, saj jim med izdelavo dodajo koruzni škrob. Stiskanje je lažje, pa tudi bela barva zna koga prepričati. Kaj pa posledice, ki jih takšne in drugačne primesi puščajo na gorilniku?
Redno čiščenje pepela
Ne glede na vrsto peletov je pomembno tudi redno čiščenje pepela.
Seveda, biomasa pač ni plin, kjer bi bilo edino opravilo plačevanje računa. Z biomaso si vezan na občasno delo – polnjenje zalogovnika, čiščenje pepela. Obstajajo tudi drage peči z avtomatskimi podajalniki in čistilniki, a to so specializirane zadeve, ki stanejo tudi do petnajst tisoč evrov. Našega podjetja nekako ne prepoznamo v prodaji takšnih sistemov, ki v bistvu izničijo vso racionalnost ogrevanja na pelete.
Gorilnik na pelete lahko namestimo tudi na obstoječo peč na olje. Ima takšna izvedba v primerjavi s celotnim sistemom kakšne slabosti?
Edina slabost takšne izvedbe je na strani obstoječe peči. Predvsem pri starejših modelih zna biti izkoristek precej slab in nov energent tega ne more spremeniti. Slab izkoristek ostane, seveda pa zaradi cenejšega energenta padejo stroški kurjave. Peleti so energent, ki bo dolgoročno obdržal svojo ceno, in tudi pri celotnem sistemu lahko povračilo investicije pričakujemo že prej kot v dveh letih.
Peleti bodo »in«
Zakaj ste prepričani, da bodo peleti obdržali ceno?
Biomasa je edini resen obnovljivi energent, ki ga ima Slovenija. Naša država je izjemno poraščena, skoraj 60 odstotkov je prekriva gozd, biomaso pa zagotavljajo tudi druge površine. Po nekaterih ocenah imamo letno na razpolago kar milijon ton biomase, ki je niti približno ne izkoristimo.
Verjetno zavračate očitke, da je biomasa zgolj modna muha.
Biomasa oziroma peleti so prihodnost. Prehod s kurilnega olja kot našega najpogostejšega energenta na pelete želimo kar najbolj olajšati in strankam na vsak možen način pomagati. Ugodne cene, celovita storitev od svetovanja do montaže in možnost financiranja so pomoči na tej poti. Ogrevanje z biomaso se bo uveljavilo in obdržalo, medtem ko je kurilno olje preteklost, končana zgodba.
