Kakovosten čopič mora imeti večino ščetin, obrnjenih z razcepljenim koncem proti vrhu. To lahko ugotovimo tako, da nekaj ščetin razvlečemo in pogledamo proti svetlobi. S pravilno razporejenimi ščetinami lažje razvlečemo barvo po površini. Preverimo tudi, kako je čopič sestavljen.
Pozorni na čep
Večina čopičev ima v sredini čep, ki pomaga zadrževati več barve na čopiču. V čopiču z manjšim čepom je več ščetin. Za fino lakiranje je priporočljivo vzeti čopič brez čepa s kar največ ščetinami. Čep lahko vidite, če po sredini razmaknete ščetine. Če primerjamo dva čopiča, ki sta po zunanjih obrisih enaka, a imata različno ceno, ima dražji čopič več ščetin. Označbe na čopičih so praviloma širina in debelina. Mere so lahko v centimetrih ali v colah. Pločevina, s katero je pritrjen šop ščetin na držalo, bi naj bila iz nerjavečega materiala in trdno nameščena na ročaj.
Kakšen ročaj?
Čopič z lesenim ročajem je boljši, to pa zato, ker je plastični navadno votel in se pri pranju vanj pocedi voda, ki jo le stežka spravimo ven. To čopiču skrajšuje življenjsko dobo. Dobro je vprašati, s kakšnim lepilom so zalepljene ščetine. Raje vzamemo takega, ki je zalepljen z epoksidnim lepilom, ker je to lepilo boljše. Če je čopič le iz umetnih vlaken, je namenjen za vodotopne barve, ker te razjedajo naravno ščetino, ki se v teh barvah lomi. Kakovost čopiča se med drugim dokaže tudi z življenjsko dobo čopiča, ki pa je zelo odvisna tudi od nege.
Pravilna nega
Nega čopiča se prične že v trgovini. Ne priporočamo nakupa čopiča, ki je ležal na polici. Čopič naj vedno visi z navzdol obrnjenimi ščetinami. Tako ostanejo ravne in nepoškodovane. Pred uporabo ščetine pregnetemo med prsti, nato pa primemo ročaj čopiča med dlani in ga nekajkrat zavrtimo. To povzroči, da vse nepritrjene dlake odletijo. Čopič lahko narahlo podrgnemo tudi po smirkovem papirju, ki bo izvlekel nezlepljene ščetine, odrezane in nerazcepljene pa bo razcepil. Da ščetine pri prvi uporabi ne bi vsrkale preveč barve, ki bi jo težko odstranili, moramo čopič obvezno za nekaj minut potopiti v vodo. Če ga bomo uporabljali za barvanje z vodotopnimi barvami, je takoj pripravljen, ko ga dobro otresemo in zbrišemo. Če pa ga bomo uporabljali za barve, ki jih redčimo z razredčili ali vsebujejo redčila, moramo vso vodo odstraniti, saj lahko vsaka kapljica ogrozi naše delo. V tem primeru je treba po sušenju čopič potopiti še v razredčilo, s katerim redčimo barvo.
Način barvanja
Čopič pri barvanju vedno potopimo v barvo le do tretjine dolžine ščetin. Barvo odcedimo s pritiskanjem dlak ob notranjo steno posode. S čopičem ne povlecite po robu, ker se bo presežek barve odcedil v posodo in ustvaril mehurčke, ki se jih boste težko rešili. Če boste ravnali drugače, boste imeli naslednji dan na lakirani površini majhne luknjice od razpokanih mehurčkov. Čopiča pri krajši prekinitvi dela na smemo pustiti na zraku, da bi se posušil. Dobro je, če čopič obesimo v posodo z vodo, vendar pa bomo imeli tedaj pred nadaljevanjem dela težave z odstranjevanjem vode, zato je najbolje, če čopič namočimo v razredčilo in ga zamotamo v plastično vrečko ali aluminijasto folijo. Tako je lahko spravljen tudi nekaj dni.
