Priprava zemljišča
Ko smo za zelenico določili lokacijo in na njej odstranili plevel, rastlinske ostanke, kamenje, začnemo pripravljati tla. Za rast trave so najprimernejša lahka, zračna in dobro odcedna tla. Ilovnata, od gradbenih del zbita tla zrahljamo do globine 20 cm. Dostikrat se zgodi, da na površino, koder nameravamo posejati travo, pripeljemo zemljo v upanju, da bomo s to prstjo zasejani travi omogočili dobro rast. Nova pripeljana zemlja je lahko osiromašena hranilnih snovi, čeprav izvira s kultiviranih površin, kot sta njiva ali vrt. Zavedati se moramo, da lahko s takšno prstjo pripeljemo tudi semena trajnih plevelov, ki bodo v novih rastnih
razmerah dobila idealne možnosti za svoj razvoj. Tudi ostanki aktivnih snovi uporabljenih herbicidov so lahko vzrok za slab vznik posejanih okrasnih trav.
Če smo s staro trato tako nezadovoljni, da bi kljub ukrepom, kot so zatiranje plevelov in dosejavanje, ne dosegli želenega cilja, je prav, da staro trato uničimo in pripravimo zemljišče za novo. Najprimernejši čas za uničevanje stare travne ruše je pozno poleti, ko trava intenzivno raste. Pri tem se aktivna snov (glifosfat
in sulfosat) totalnega herbicida porazdeli po celotni rastlini in jo popolnoma uniči. Površino po treh tednih pripravimo za setev in posejemo še jeseni istega leta.
Osnovno gnojenje
Težka in siromašna tla pred fino obdelavo pognojimo z organskimi gnojili. Uporabljamo samo dobro preperel hlevski gnoj ali kompost, saj bi sicer vnesli v tla tudi številna plevelna semena. Pri uporabi mineralnih gnojil dajemo pri osnovni setvi večji poudarek makroelementu fosforju, ki pozitivno vpliva na vznik semena.
Optimalna kislost tal (pH) je 6,0 do 6,5. V primeru, da so tla kisla (nižji pH), jih apnimo z ustreznim sredstvom. Zelo priporočljivo je, da pred osnovnim gnojenjem opravimo analizo tal, ki naj bo podlaga za izvedbo gnojenja. Kako pripraviti vzorce za analizo, vam bodo svetovali strokovnjaki v kmetijskih apotekah.
Čas setve
Ko zagotovimo dovolj talne toplote in vlage v območju kalečega semena, lahko sejemo travo v celotnem rastnem obdobju. Če želimo pri zasnovi nove okrasne trate doseči najboljše rezultate, sejemo jeseni. V tem obdobju je idealen trenutek za setev, kajti v tleh je dovolj vlage, temperatura tal pa je med 13 in 25 stopinjami Celzija. Semena vzkalijo hitro, praviloma v kakšnih desetih dneh.
Pri pomladanski ali poletni setvi se skoraj zagotovo soočimo s težavami zaradi različnih plevelov. Praktično ne moremo zagotoviti zemlje, v kateri bi ne bila prisotna semena plevelov, saj so le-ta kaljiva kar nekaj deset let. V dobro pripravljenem sloju tal za trato bodo pleveli deležni idealnih rastnih razmer in njihova konkurenčna sposobnost (izredna hitrost rasti) bo zavirala razvoj okrasnih trav. Če se za spomladansko setev kljub temu odločimo, je priporočljivo sejati čim bolj zgodaj, najkasneje do sredine maja. Trata sejana v zgodnjih terminih ima še dovolj časa za rast in zgostitev do obdobja poletne vročine.
Setev
Pred setvijo površino dobro poravnamo in po potrebi tudi povaljamo. Seme, ki ga nameravamo posejati, pred setvijo (priporočena setvena norma je navedena na škatli, z 1 kg semena posejemo približno 40 m2) razdelimo na štiri ali več enakih delov. Z vsakim deležem semena potem posejemo del odmerjene površine. Setev opravimo ročno ali strojno. Po setvi seme z grabljami, če gre za manjše površine, oziroma z lahko brano zagrabimo plitvo v zemljo. Najboljši vznik zagotovimo tako, da seme, ki smo ga posejali, prekrijemo z zemljo (1 cm) in še pred tem površino močno namočimo.
Nato posejano površino potlačimo z valjarjem, še bolje s široko desko, ki jo prestavljamo po površini in po njej hodimo. Na majhnih površinah lahko vznik zgodnje pomladanske ali pozne jesenske setve pospešimo tako, da površino prekrijemo z zračno folijo. Dokler seme ne vzkali, mora biti posejana površina vedno enakomerno vlažna (da se ne ustvari skorja). Ne pozabimo na ptice, katerim seme zelo tekne. Prav tako naj bodo navlažene mlade bilke, ko vzniknejo iz zemlje.
Vzdrževanje trate
Uspešni zasnovi trate sledijo travna vzdrževalna dela, med katerimi pa ni samo košnja. S skrbnim vzdrževanjem bo trata bolj odporna proti poletni suši, manj zapleveljena, brez praznih mest, zdrava in temno zelena. Med postopke pri oskrbi trate spadajo še grabljenje listja, zračenje in dosejavanje, varstvo pred mahom, varstvo pred plevelom, boleznimi in škodljivci.
Zračenje trate
Z zračenjem zmanjšujemo zbitost tal in tako omogočimo globoko rast travnih korenin. Najprimernejši čas je takrat, ko je trava v dobri kondiciji, torej pomladi in jeseni.
Načini zračenja: grabljenje (praskanje): z železnimi vzmetnimi grabljami odstranimo tudi mah; opravilo je precej naporno in
primerno za manjše površine; zarezovanje: zarezujemo s frezo, ki ima rezila podobna nožem, ki prodrejo do 10 cm globoko; zračenje z votlimi vilami: iz tal vlečemo stržene (na razdalji 10 cm) s travo in prstjo; v luknjice nasujemo pesek; zabadanje vrtnih vil: vile vbodemo v tla in narahlo privzdignemo, da nastanejo v tleh špranje, kar omogoča koreninam boljšo rast. Suho odmrlo travo (filc), ki smo jo izvlekli, moramo odstraniti. Ko smo to naredili, lahko teren, če je potrebno, tudi peskamo.
Peskanje
To pomeni enakomerno razporeditev kremenove mivke z namenom, da: izboljšamo strukturo terena in tako povečamo cirkulacijo zraka in vode; zapolnimo luknje po luknjanju. Kremenova mivka mora imeti naslednje karakteristike; homogena granulacija z velikostjo delcev 0,25–2 mm; biti mora prečiščena (ne sme vsebovati zemlje, ilovice, organskih delcev).
Količina kremenove mivke, ki jo porabimo na kvadratni meter, je 3 do 5 litrov. Količino lahko povečamo, če smo površino poprej luknjali. Peskamo lahko ročno (manjše površine) s primernimi grabljami ali strojno s peskalniki.
Valjanje
Travna ruša se med zimo zaradi fizikalnega delovanja, ki je posledica nizkih temperatur, dvigne. Rastline v ruši se zaradi tega ločijo od matične podlage, iz katere rastejo. V začetku rasti takšne trave nimajo kontakta z rastno podlago in začno odmirati. Z valjanjem stisnemo travni koreninski sistem do matične podlage in rastline bodo ponovno vzpostavile stik s podlago ter začele rasti. Valjanje bo tudi zelo dobrodošlo, če smo opravili zgodnje pomladansko dosejavanje. Košnja s kosilnico bo boljša. Če so tla že preveč zbita, valjanje ni
priporočljivo.
Potrebe po hranilih
Trata ima velike potrebe po osnovnih hranilih, predvsem po dušiku in kaliju, manj po fosforju in magneziju. Letne potrebe po čistih hranilih pri srednje intenzivni trati:
N – dušik 15–35 g/m2
P2 O5 – fosfor 3–6 g/m2
K2O – kalij 10–25 g/m2
Mg – magnezij 2–5 g/m2
Priporočljiva je uporaba gnojila s kontroliranim delovanjem (počasi delujoče gnojilo). Gre za gnojilo, ki se aktivira, ko ga rastlina potrebuje. Izognemo se neenakomerni rasti trave in ne obremenjujemo okolja. Med mikroelementi je pomembno železo, ki vpliva na intenzivnost barve in odpornost proti boleznim.
Okvirni gnojilni odmerki glede na čas gnojenja, vrsto gnojila in namen rabe trate.
Zalivanje vrtne trate
Za rast večine vrst in sort trav, namenjenih vrtni trati, je stalna vlaga nujno potrebna, vendar pa voda v tleh ne sme zastajati. Kadar v naših rastnih razmerah ni dovolj padavin, moramo poskrbeti za zalivanje in namakanje. Tudi če ima trata na voljo dovolj sonca in primerna tla, lahko sami pripomoremo k slabemu razvoju travnih korenin. Rahlo zalivanje vsak večer spodbuja plitvo rast korenin, kar pripelje do propada rastlin v vročem poletnem času, v stalno mokri travni ruši pa je tudi velika nevarnost za pojav glivičnih bolezni.
Bolje je zalivati enkrat tedensko ali še redkeje, vendar takrat dovolj, da se bodo tla namočila do globine približno 15 centimetrov. Tako se bodo korenine razvile in razrasle v nižje talne plasti. Takšna trava je potem sama bolj odporna proti suši. Spomladi (do konca maja) so potrebe po vodi med 2–3 l/m2. Poleti (junij, julij, avgust) se potreba poveča na 5–8 l/m2, v mesecu septembru pa pade na 3–5 l/m2 tedensko. Trate ne smemo zalivati po urniku, temveč takrat, ko je to potrebno. Precej dober znak, da trata potrebuje zalivanje, je, da se, ko stopimo na trato, poležane bilke ne dvignejo več.
Več na: www.semenarna.si
