Ti ograjni elementi so sicer dražji od ograje varjene mreže v rolah, vendar številne prednosti prepričajo investitorje. V bistvu dobite za relativno sprejemljiv denar tridimenzionalno ograjo lepega videza (recimo mu videz fiksne ograje), da o enostavnosti montaže niti ne govorimo, poleg tega pa so te ograje stabilne in ne potrebujejo nikakršnega vzdrževanja, kar ga varjene ali pletene mreže vseeno še (občasno napenjanje).
Panele lahko dobite v različnih barvah, od višine 0,6 do 2, 6 metra, različnih debelin žice, kot tudi stebre različnih dimenzij. Višje ograje se praviloma uporabljajo za posebne namene, npr. za igrišča, individualni graditelji pa se največkrat odločajo za ograje do višine 1,5 metra, čeprav so tudi kupci višjih (do 2 metra) relativno pogosti.
Postavitev panelov
Postavljanje panelnih ograj je relativno preprosto, investitorji pa se praviloma odločajo za nakup na ključ oziroma z izvajalcem postavitve, ki jo sicer priporočamo. Čeprav boste, če ste vsaj približno spretni, skupaj z nekaj prijatelji ograjo postavili tudi sami. Seveda pa je ta odločitev odvisna od marsičesa, tudi od vašega prostega časa.
Postopek je naslednji: najprej je treba izrisati načrt ograje, potem zakoličiti stebre, nato sledi izkop jam za temelje. Najpreprosteje se to opravi s posebnim bencinskim vrtalnikom ali večjim na manjšem bagru, pa tudi z ročnim svedrom gre na terenu, kjer ni skal, delo dokaj hitro od rok. Najprej se postavi začetni steber (priporočamo uporabo hitro sušečega se betona ali zemeljsko vlažnega betona), nato pritrdimo panel, nanj s posebnimi sistemi naslednji steber in potem tako naprej vse do konca, s tem, da je treba stebre podpirati, tako da se beton lahko posuši in strdi.
Nekatere panele je mogoče po montaži tudi začasno odstraniti, drugi pa so fiksni. Med stebre (v reže) je mogoče vstaviti dodatne betonske lamele, ki poudarijo videz in olajšajo košnjo ob ograji. Težave nagnjenega terena se rešuje s principom stopnic. S pomočjo panelov je mogoče tudi nadvišati obstoječe betonske ali kamnite ograje (s pomočjo pritrdilnih plošč za stebre),proizvajalci pa za ta sistem pritrditve ne priporočajo ograj, višjih od enega metra.
Postavitev mrežnih ograj
Postavitev mrežnih ograj je še preprostejša. Tudi tukaj je treba najprej natančno izrisati in zakoličiti ograjo ter kupiti primerno količino vseh elementov: stebrov, podpornikov, veznih elementov, mrež ... Potem sledi izdelava lukenj za stebre. Na določenih mestih za stebre naredite luknjo premera od 15 do 20 centimetrov, kar popolnoma zadostuje za steber, jame pa morajo biti zaradi zmrzovanja betona globoke od 50 do 60 centimetrov (kar pomeni tudi daljše stebre). Če teren ni kamnit, poteka delo zelo hitro in brez težav.
Ko izvrtajo luknje, sledi postavitev ograje. Pri ograjah v rolah (pletene ali varjene) najprej postavite nosilne in podporne stebre ter jih zabetonirajte s hitro sušečim se betonom MB 20 (ali zemeljsko vlažnim) in jih potem pustite od tri do štiri dni, da se beton strdi. Najprej postavite stebre na preklopih (spremembah smeri), potem pa med dvema napnite vrv, da boste dobili natančno linijo in višino. Pri padajočih terenih morate upoštevati razliko višine zaradi nagiba.
Sledi napenjanje žice (ta je obvezna le pri pletenih mrežah, in sicer spodaj, v sredini in na vrhu) oziroma pritrjevanje mreže. Mrežo je treba razgrniti in pritrditi na stebre s posebnimi sponkami, ki jih stisnete s posebnimi škarjami. Pletene in varjene ograje je treba zaradi povešanja občasno napenjati, bolj so občutljive za morebitne poškodbe, zanimivo pa je, da žica, ki jo na primer poškodujemo z motorno koso, še po nekaj letih ne zarjavi.
