Privlačna je dolgostebelna materina dušica z zelenimi vejicami in dokaj močnim pikantnim okusom, ki prijetno draži usta.
Množitev
Na toplo sejemo marca, na prosto pa šele od sredine maja, saj semena tako lažje vzkalijo (po navadi šele po 3 do 4 tednih), mlade rastline pa se bolje razvijajo. Vse sorte, npr. pisanolistne materine dušice, lahko množimo s podtaknjenci ali z grebeničenjem ( z zakoreninjenimi poganjki). Najbolje pa je, če sadike kupimo pri vrtnarju.
Posebna nega
Timjan bo bujen in košat, če bomo poskrbeli, da bo pravilno prezimil. V loncu vzgojene rastline so praviloma bolj občutljive za mraz kot rastline na prostem, mlade rastline so občutljivejše kot stare. Pomembno je, da je posoda čim večja in da ilovnata prst vsebuje približno eno tretjino glinopora. Rožmarin v posodi naj prezimi v zaprtem prostoru na čim bolj svetlem prostoru pri največ 10 stopinj celzija. Če ostane na prostem, ga zlasti proti koncu zime zasenčimo. Če je namreč dalj časa na soncu, ko je zemlja še zmrznjena, se lahko izsuši.
Spravilo
Listke trgamo vse leto, najboljšo aromo pa imajo od maja do septembra. Materina dušica je ena osnovnih začimb sredozemske kuhinje. Poda se h krepkim juham, omakam, svinjski pečenki, gosi in divjačini, uporabljamo pa jo tudi za pečen krompir, kuhano korenje in ribe.
Po knjigi: Zeliščni vrt.