Poganski praznik, ki sega že v predkrščansko dobo, je uspel pregnati tudi Cerkev, ki je poskuse odprave pustnih rajanj opustila v 10. stoletju. Besedo pust je poznal že oče slovenskih besed Primož Trubar, nastala naj bi iz besede mesopust oziroma mesa in postiti se. Podobno pomeni italijanski izraz carnevale, ki izhaja iz izraza carneleva in pomeni opustiti meso. Pust napoveduje štiridesetdnevni post pred veliko nočjo ali poganskim prihodom pomladi (dejanskim, ne koledarskim).
Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino, pravijo stari opisi. Danes bi sreča lahko ostala, namesto dobre letine pa bi pust lahko prinesel kakšne zmagovalne loterijske številke. Pustovanje in pustni sprevodi postajajo vse bolj namenjeni najmlajšim. Starejši v času pusta bolj skrbijo za ohranjanje tradicionalnih slovenskih pustnih mask in rajanj pa tudi za zabavo, ko maske oblikujejo glede na aktualne razmere po svetu in v državi (predvsem na političnem področju).
Žilavi Cerkničani ne bodo ostali brez karnevala
Konec tedna bodo mestna središča preplavili Spider-mani, Batmani, princeske, pikapolonice in klovni. Sprevodi bodo potekali povsod, največji pa bodo v nedeljo in prihodnji teden v torek. »Mi Cerkničani smo tako žilavi, da nam takšni vremenski dogodki ne pridejo do živega,«' nam je pojasnil vodja pustnih prireditev Dušan Petrič. Tradicionalni karneval v Cerknici, ki so jo prizadeli sneg, žled in poplave, zagotovo bo. Med aktualnimi maskami pa bi se mogoče znašli naši zlati, srebrni in bronasti olimpijci ter predsednik Pahor - drsalec.
Pustovanje se začenja z debelim četrtkom (letos bo 27. februarja), ko imajo praznik tisti, ki jim tehtnica vztrajno laže. Tradicionalni zajtrk naj bodo krofi, bobi ali krapi, kot jim pravijo v različnih kotičkih Slovenije, vsi pa označujejo v vročem olju plavajoče pregrehe z marmelado, čokolado, vanilijo, ali brez vsega in sladkorčkom za posip. Za ostale obroke pa so na izbiro še miške in flancati, ki morda manj uničijo ličila, a še vedno ustrezajo zahtevani mastnosti pustnega prigrizka.
