Pritiski ''zelo očitni in javni''
Simoneti je nadzorni svet NLB vodil med koncem leta 2009 in sredino leta 2012. Po njegovih besedah so bili v tistem času pritiski, ki jih je zaznal, "zelo očitni in javni, tako s strani ministrov in javnosti". "Nihče ni skrival mnenja, kaj bi morala NLB v zelo konkretnih transakcijah početi," je orisal.
Pred komisijo je govoril zlasti o takratni neuspešni prodaji Mercatorja. Po njegovih besedah je nekdo iz države prodal delež Mercatorja nekomu, ki ni imel denarja. In tako so se delnice te družbe znašle v rokah bank. "Nimam nič proti različnim legitimnim interesom, ni bil pa primeren način, po katerem se je prodaja izvajala."
O Mercatorju in drugih podobnih primerih je spregovoril tudi nekdanji predsednik nadzornikov NKBM Dušan Jovanović, na tem mestu od konca avgusta 2011 do sredine leta 2012. Povedal je, da je bilo v času njegovega mandata kot člana in kot predsednika nadzornega sveta veliko pritiskov.
Tretji zaslišani, nekdanji predsednik nadzornikov Abanke Janez Bohorič, ki je to funkcijo opravljal od sredine leta 2009 do približno sredine leta 2012, pa se je osredotočil zlasti na razloge za to, da je banka iz ene najboljših prešla v današnje slabo stanje.
Simoneti opozoril na stalen konflikt interesov dveh velikih lastnikov NLB
Simoneti je opozoril na stalen konflikt interesov dveh velikih lastnikov NLB: države in belgijske KBC. "Imela sta različen pogled na vlogo te banke, ko se je kriza začela," je dejal in izpostavil še različne ocene vodstva banke in tistih, ki so takrat upravljali državo, o tem, koliko kapitala banka potrebuje. Podobno težavo je izpostavil tudi Jovanović, v njihovem primeru med vodstvom banke in državo.
"Vprašanje, zakaj je NLB slabo poslovala, ima neskončno odgovorov. Tudi vzrokov je veliko," je menil Simoneti. Takrat se je dajalo prednost domačim lastnikom, ni pa bilo domačega denarja. "20-letni razvojni model Slovenije je bankrotiral," je bil slikovit, globalni šoki pa so nas po njegovem "dobili v razmerah, ko smo bili zelo ranljivi".
Komisija je nato sejo zaradi izredne seje DZ prekinila, Simoneti pa je v nadaljevanju opozoril, da so bili finančni holdingi, ki imajo poleg gradbeništva največ težav, ob privatizaciji brez dolgov. Po konsolidaciji lastništva pa so postali najbolj zadolženi in "veliko slovenskih bank se je v njih ujelo s slabimi krediti, ker je to premoženje po krizi postalo bistveno manj vredno".
Spomnil je še, da Slovenija ni bila izpostavljena do ameriških težav z izvedenimi finančnimi instrumenti, ne do obvezniške krize evrskih držav, zato takšnega razpleta marsikdo upravičeno ni predvidel. "Imeli pa smo lokalne eksotične naložbe. Te so postale tako problematične, da nas je to stalo več, kot smo mislili."
Jovanović: "Pritisk je vršila tudi celotna uprava AUKN"
Jovanović je članom komisije povedal, da je bilo v času njegovega mandata kot člana in kot predsednika nadzornega sveta veliko pritiskov, predvsem medijskih. "Pritisk pa je vršila tudi celotna uprava AUKN," je priznal in povedal, da je o tem obvestil nekdanjega in sedanjega guvernerja Banke Slovenije.
Po njegovih besedah so želeli spremembo sklepa o prodaji Mercatorja, scenarija za zamenjavo predsednika uprave banke, spremembo strateških odločitev, investiranja v tujini, je naštel. A, kot je zagotovil, noben od pritiskov ni bil dovolj močan, da bi spreminjal svoje odločitve. Tako se čuti odgovornega za vse, kar je počel kot predsednik nadzornikov, ne pa za strmoglavljenje vrednosti delnice banke.
Bohorič je spomnil na težave vodenja Abanke ravno v času, ko se je začela kriza. Potem ko je leta 2010 tragično preminil takratni predsednik uprave Aleš Žajdela, so na njegovo mesto imenovali Mateja Narata, ki pa ni dobil dovoljenja Banke Slovenije. Šele v začetku leta 2011 je na čelo banke prišel Jože Lenič. To pa je bilo po njegovih navedbah kritično leto, v katerem so se zgodili, a ne bili povzročeni hudi dogodki.
Kriza odnesla tudi načrtovano združitev Abanke in Gorenjske banke
Bohorič, ki je do pomladi 2011 vodil Savo, ki je bila pred podržavljenjem Abanke konec minulega leta 24-odstotna lastnica te banke, je poudaril, da jim je bilo ravno zaradi tega lastništva v interesu, da je banka uspešna. "V cunamiju krize nam tega kljub temu ni uspelo zagotoviti," je obžaloval.
Kriza je po njegovih besedah odnesla tudi načrtovano združitev Abanke in Gorenjske banke. "Ta je prišla do točke, ko so bile delnice ocenjene in je bilo določeno priporočeno menjalno razmerje. Potem je prišla kriza in ni se več govorilo o združevanju, ampak o preživetju."
Opozoril je, da je Slovenija sedaj na sredini poti, da reši težave. "Če dokapitalizacija bank ne bo imela za posledico kreditiranja gospodarstva, ki lahko le s tem uspe prebroditi krizo in preživi, potem ne bo šlo," je ponazoril.
