Osvojeni olimpijski kolajni Vesne Fabjan in Teje Gregorin sta glede na letošnje dosežke obeh sicer presenetljivi. Na poti do njiju ni bilo nikakršnega srečnega naključja v obliki spremenljivega vremena, športne smole tekmecev... Priborili sta si ju sami na veličasten način, ki ga je bilo prav užitek spremljati. Natanko sta vedeli, kaj si želita, zato sta priložnost v svojem četrtem (Teja Gregorin) in tretjem (Vesna Fabjan) olimpijskem poskusu izkoristili, kot se od izkušenih športnic tudi spodobi.
Smučarski tek je zimska atletika. Nič, prav nič ni prepuščeno naključju, temveč so rezultati posledica garanja, medtem ko je talent komaj vreden omembe. V vsakem centimetru in stotinki se skrivajo leta truda. Je bazični zimski šport, v katerem si želi vsak uspeti. Sicer je izpeljank iz smučarskega teka precej, kot jih je denimo iz stadionske atletike. Zato se je treba zavedati in ceniti dejstvo, da je Slovenija drugič zapored dobila olimpijsko kolajno v bazični športni panogi.
Biatlonci zelo radi poudarijo, da je treba biti v njihovi atraktivni športni panogi ne samo hiter, temveč tudi natančen. Podobno kot pri smučarskem teku zanje velja, da je v vsaki desetinki sekunde, milimetru na strelišču viden posameznikov športni značaj. Nedvomno gre za eno najinteligentnejših športnih panog. In tudi v njej se je Slovenija po zaslugi Teje Gregorin zapisala na olimpijski zemljevid osvajalcev kolajn. Slovenski biatlonci imajo s centrom na Pokljuki ene najboljših pogojev v svetovnem merilu. Le smučarski skakalci imajo boljše. Tega se biatlonska stroka zaveda in v podzavesti čuti odgovornost po uspehih. Led je prebit. Priložnosti za nove mejnike bo v gorah nad Sočijem še precej.
