Zgodovinski dan Slovenije za popoln mozaik

Da je bil včerajšnji dan zgodovinski še po nečem, sta v zimski idili alpskega smučarskega centra Roza Hutor poskrbeli Tina Maze in Švicarka Dominique Gisin. Prvič v zgodovini olimpijskih iger sta se namreč na najvišjo stopničko zmagovalnega odra povzpeli dve smučarki. Prijeli sta se za roke in v ciljni strmini skočili na Olimp. Švicarski uspeh je z bronasto kolajno na svojih prvih olimpijskih igrah dopolnila Lara Gut. Novo vrhunsko uvrstitev je Sloveniji v Rusiji prismučala Ilka Štuhec, ki je z desetim mestom potrdila, da je smučarka za velike tekme. Maruša Ferk je bila osemnajsta.

Tako, kot mora!

Na zimske olimpijske igre sem prišla po zlato olimpijsko kolajno in zdaj jo imam. Ne po srebrno, ne bronasto, ampak zlato. To je bil moj edini cilj. Najtežje pri vsej zgodbi je bilo čakanje. Težko je brzdati občutke, ki bi najraje zavreli, a jih je treba obdržati v sebi. V glavi se mi je odvijala moja prva otroška tekma, ki smo jo imeli v Črni na Koroškem. Tedaj so bile na smuku vse tekmice za dve glavi višje od mene. Rekla sem si, da če sem zmagala tedaj, zakaj ne bi še na olimpijskih igrah. Zanimiva primerjava, ki mi je pomagala, da sem stopila na Olimp.

Smučanje ni bilo popolno. V spodnjem delu sem naredila napako (pri zadnjem zavoju pred dolgim ciljnim spustom, op. p.). Toda vseeno je bilo vse skupaj dovolj za zmago. Še pred dvema letoma sem imela pred smukaškimi preizkušnjami velik rešpekt in si tedaj ne bi upala niti pomisliti na zlato olimpijsko kolajno. Z vsemi treningi, ki smo jih zadnja leta opravili poleti v Portillu, sem pridobila samozavest in izgubila strah pred hitrostjo. Hkrati sem tudi dobila občutek za drsenje.

Bila sem presrečna, da je bilo smučanje, ki sem ga prikazala, vendarle dovolj dobro za vodstvo. O zmagi še nisem razmišljala, saj je bila na startu še Anna Fenninger.

Ko smo imeli dan pred smukaško preizkušnjo sestanek, sem na glas izrazila dvom, da me skrbi visoka startna številka. Trenerji so mi zagotovili, da bodo spodaj progo solili, in so me na neki način potolažili. Drži, da je bila proga v spodnjem delu ob mojem smučanju mehkejša kot pri smučarkah, ki so startale bolj na začetku, a vseeno je bila v dovolj dobrem stanju, da sem lahko prevzela vodstvo. Kar zadeva smuči, so bile odlično pripravljene kot vedno, saj je Andrea Vianello najboljši serviser na svetu. Kot tudi vsi drugi, ki mi stojijo ob strani.

Nežka me je dejansko postavila pred dejstvo že dan pred tekmo, ko me je vprašala, kaj pričakujem na olimpijskem smuku. Rekla sem ji, da verjamem v to, da lahko zmagam.

Z Dominique sva približno enako stari, zato nama hodijo po glavi podobne stvari. Obe preveč razmišljava in se včasih skupaj zavedava, da bi bilo bolje, če bi nama bilo za kaj vseeno. Rekla sem ji, da se nama je vse poplačalo. Dominique je imela pestro obdobje pred olimpijskimi igrami, saj se je morala kvalificirati v švicarsko reprezentanco, ki je zelo močna. Res ji privoščim. Če bi izbirala tekmovalko, s katero bi si delila prvo mesto, bi bila to Dominique Gisin ali Avstrijka Elisabeth Goergl. Morda še Julia Mancuso.

Ponosna sem, da sem prišla do tu. Toliko let odrekanja, truda, misli... En dan ti lahko poplača vse.

Tako, da nikoli ni dovolj lovorik. Če nekaj osvojim, si želim še več.

Nikoli nisem zadovoljna, nekaj resnice pa je tudi v željah okolice.

Preveč veste.

Moj fokus je bil skozi vso sezono vezan na olimpijske igre. Zato sem imela težave z motivacijo med samimi tekmami svetovnega pokala. Še posebej po lanski fenomenalni sezoni. Ves čas sem se zavedala, da je vse, kar me zanima, zlata kolajna na olimpijskih igrah. Takrat bo moja slika športnice popolna.