Dr. Tadej Strehovec, tajnik Slovenske škofovske konference (SŠK), je včeraj sporočil, da so zbrali odgovore na vprašalnik Svetega sedeža, ki zadeva stališča vernikov do cerkvenega nauka o družini, zakonski zvezi, kontracepciji in istospolnih. Odgovore so sintetizirali in jih poslali odboru za pripravo škofovske sinode o družini, ki bo oktobra v Rimu.
Sveti sedež je, kot je znano, vprašalnik novembra lani poslal vsem škofovskim konferencam, ni pa natančno določil, kako naj mnenja zbirajo. Ponekod so škofje način zbiranja mnenj prepustili župnijam; v Nemčiji, na primer, so si škofje pridržali »zahtevnejše odgovore«, med njimi o homoseksualnosti in kontracepciji. Drugod so k izpolnjevanju vprašalnika povabili le izbrane vernike in duhovnike.
Za to možnost so se odločili tudi v SŠK, ker so, kot pojasnjuje dr. Strehovec, dobili navodilo, naj »vključijo le ljudi, ki delujejo znotraj Cerkve«. K odgovarjanju na anonimni spletni vprašalnik so povabili dobrih 4000 duhovnikov, redovnic in redovnikov ter laikov, članov zakonskih skupin in pastoralnih župnijskih svetov. Duhovniki, redovniki in drugi pastoralni delavci so odgovarjali na vprašanja, kot so jih oblikovali pri Svetem sedežu, drugi pa na nekoliko prilagojena, teološko manj zahtevna vprašanja. Na vprašalnik je od 10. decembra do 6. januarja odgovorilo 1581 povabljenih laikov (54 odstotkov vseh) in 272 pastoralnih delavcev, kar je le 26 odstotkov vseh.
Kaj je pokazala anketa
Po odgovorih laikov sodeč si družine želijo imeti znotraj Cerkve vidnejšo vlogo, ugotavljajo v SŠK. Laiki na splošno ugotavljajo, da zlasti sekularni mediji pogosto vnašajo dezinformacije na teološkem, družinskem in bioetičnem področju, »zato katoličani od Cerkve pričakujejo jasne odgovore, kako naj v svojih družinah in svetu živijo svojo vero«. Menijo tudi, da bi bilo treba bolj poudariti pomen zaroke in priprave na zakon ter posvetiti več pozornosti zakonskim skupinam, ločenim, ponovno poročenim ter neplodnim parom. Od predstavnikov Cerkve si želijo, da bi bili osebe z visoko moralno integriteto, »ki bodo za evangelij pričevale najprej z lastnim življenjem ter ga šele nato oznanjevale z besedami«. Iz odgovorov naj bi tudi izhajalo, da je še vedno aktualna klasična oblika družine, saj večina laiških anketirancev živi v takšnih družinah, obenem pa isti anketiranci ugotavljajo, da so ločeni in vnovič poročeni vse bolj prisotna oblika »nove družine«. Nekateri se prav zaradi ločitve in »ponesrečenega« družinskega življenja oddaljijo od cerkvenega občestva, zakramentov ne prejemajo več ali pa jih prejemajo kljub nauku Cerkve na tem področju.
Iz odgovorov na vprašanje, ki zadeva odnos do istospolnih partnerstev, je razvidno, da se anketiranci zavzemajo za sprejemanje in spoštovanje istospolno usmerjenih v luči evangelija, hkrati pa so se večinsko strinjali, da otrok za svoj telesni, duševni in duhovni razvoj potrebuje očeta in mater. O mnenju laikov o uporabi kontracepcije SŠK ne poroča.
Mediji sokrivi za nesprejemanje cerkvenega nauka
Zanimivi so odgovori sodelujočih na vprašanje »Kateri kulturni dejavniki ovirajo popoln sprejem cerkvenega nauka o družini?«. Po navedbah SŠK so na prvem mestu med temi dejavniki liberalizacija družbe z relativizmom in potrošništvo. Sledijo mediji, individualizem, »zastarel jezik« in pomanjkanje pričevalcev, neprimerna šolska vzgoja, tolerantno javno mnenje o predzakonski spolnosti, močna sekularizacija in hedonistično mišljenje. Na vprašanje »Ali se vam zdi, da je posredovanje vere v današnjem času zelo zahtevna naloga?« so anketiranci skoraj brez izjeme odgovorili pritrdilno in ob tem opozorili, da je javna podoba Cerkve na Slovenskem pogosto povezana z negativnimi predsodki in kristjanofobijo. Anketiranci so poudarili tudi velik pomen vere, družinske in skupne molitve, vzgoje in izobraževanja v katoliških ustanovah, druženje v molitvenih in drugih manjših skupinah ter »uvajanje tako imenovane nove evangelizacije«.
