Na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje (SIQ) si na vse pretege prizadevajo, da ne bi prišlo do morebitnega statusnega preoblikovanja iz zavoda v gospodarsko družbo. Upirajo se tudi izredni reviziji poslovanja, ki bi vzela pod drobnogled številne posle. Zahteva jo državno podjetje DSU, ki je več kot dvotretjinski lastnik zavoda.
Na nedavni seji sveta SIQ, ki deluje kot nadzorni organ, predseduje pa mu Breda Kutin, je bila sprejeta odločitev, da mora DSU pred njeno izvedbo navesti utemeljene razloge za izredno revizijo. Nad takšnim stališčem je direktor DSU Marjan Podgoršek ogorčen. »Kot vemo, se izredna revizija običajno izvede, ko lastniki ne zaupajo poslovodstvu.« Pri tem je opozoril, da obstajajo indici, da uprava SIQ ne deluje transparentno, saj je ustanavljala hčerinska podjetja v tujini brez potrebnega soglasja ustanoviteljev. Kot je pojasnil, so izredno revizijo predlagali, ker so se s tem predlogom strinjali skoraj vsi ustanovitelji SIQ.
Poleg nadzornega organa pa ima pomisleke o izredni reviziji tudi vodstvo SIQ. Dolgoletni direktor Igor Likar je namreč včeraj poudaril, da izredni reviziji ne nasprotujejo, sprašujejo pa se, zakaj je sploh potrebna, saj rezultati rednih revizij v zadnjih letih niso pokazali nobenih nepravilnosti. Z izrednim revizorskim pregledom želijo ustanovitelji preveriti nakupe in prodajo finančnih naložb, posle s povezanimi osebami, izplačilo plač, sklenjene podjetniške in avtorske pogodbe...
Po Likarjevih besedah so na nedavnem svetu SIQ pomisleke o smiselnosti izredne revizije izrazili tudi predstavniki države, natančneje predstavnika ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Upoštevajoč vsa Dnevniku znana dejstva to ni niti presenetljivo. Znani lobist Andrej Drapal se je namreč po podatkih, ki smo jih pridobili na komisiji za preprečevanje korupcije, 11. novembra lani sestal s šolskim ministrom Jernejem Pikalom. To nakazuje, da so na SIQ svoje privilegije in življenje na veliki nogi (povprečna plača zaposlenih znaša 3300 evrov, Likarjeva pa okoli 10.000 evrov) pripravljeni braniti s topovi. Koliko zavod SIQ plačujejo za lobistične storitve Drapalu oziroma podjetju Consensus, kjer je zaposlen, na SIQ niso odgovorili.
Za razliko od šolskega ministrstva pa so na gospodarskem ministrstvu prepričani, da bi morala biti izredna revizija izvedena. Na vprašanje, ali soglašajo, da se SIQ preoblikuje iz zavoda v podjetje, pa so odgovorili, da podpirajo različne možnosti prihodnje statusne oblike SIQ, pri čemer bi morala odgovor na to vprašanje podati ravno izredna revizija. Po Likarjevi oceni bi morebitno preoblikovanje SIQ pomenilo konec te institucije s 50-letno tradicijo. »Nepristranskost, neprofitnost in neodvisnost so ključne zahteve mednarodnih standardov za certifikacijske in kontrolne organe, ki jih SIQ zaposluje le s statusom zavoda. Ob njegovem preoblikovanju pa bi izgubili pooblastilo za opravljanje večine svojih dejavnosti,« je dejal Likar.
Toda iz pravnega mnenja, ki so ga naročili v DSU in temelji na domnevah Likarjeve ekipe o ohranitvi SIQ kot zavoda, ni razvidno, da bi možno preoblikovanje zavoda v podjetje vplivalo na njegovo neodvisnost, nepristranskost in neprofitnost pri raznem certificiranju oziroma podeljevanju standardov ISO. Analiza konkurence po svetu je namreč pokazala, da je večina izvajalcev raznih aktivnosti s področja certificiranja organizirana kot gospodarska družba, obstajajo pa tudi neprofitne organizacije. Med drugim morebitna sprememba SIQ ne bi smela vplivati niti na drugo certificiranje, kot je denimo preizkušanje igralniških tehnologij, s katerimi zavod doseže četrtino prihodkov. Številne institucije, ki se po svetu ukvarjajo s podobno dejavnostjo, so namreč organizirane kot d. o. o. ali delniške družbe. To so na primer BMM Spain Testlabs SLU, Intertek Group, Institute for Testing and Certification, AT4 wireless...
