Ob bližajoči se deseti obletnici vstopa v zvezo Nato bo Slovenijo jutri obiskal generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Danskemu politiku, ki je na čelu Nata od leta 2009, se bo konec septembra iztekel mandat, še pred tem ga čaka vodenje vrha zavezništva, ki bo letos v Walesu. O vrhu in aktualnih vprašanjih zavezništva se bo Rasmussen pogovarjal s predsednico vlade Alenko Bratušek, sestal se bo z vrhovnim poveljnikom oboroženih sil, predsednikom Borutom Pahorjem, ter s predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom. Uradnih pogovorov se bo udeležil tudi minister za obrambo Roman Jakič, posebni pogovori z generalštabom Slovenske vojske niso predvideni in, kot so pojasnili na ministrstvu, niti ni običajno, da bi potekali na tej ravni.
Investicije le trije odstotki izdatkov
Zavezništvo se trenutno ukvarja z nekaj izzivi in po svetu vodi več operacij, mnoge od teh tem pa se tako ali drugače dotikajo Slovenije. Ena, za Nato v zadnjem času posebej izpostavljena tema so izdatki, ki jih članice namenjajo za obrambo. Leta 2006 so se strinjale, da bodo za obrambo na leto namenile dva odstotka BDP. Kmalu se je izkazalo, da se večina dogovora ne drži (leta 2007 je cilj doseglo ali preseglo le šest od 26 članic), potem pa je prišla gospodarska kriza, ki je še okrepila proračunske težave in prinesla reze. Rasmussen v zadnjem času opozarja vse evropske države na velik razkorak v vojaških izdatkih med staro celino in ZDA, saj slednje po podatkih iz leta 2012 prispevajo 72 odstotkov vseh vojaških izdatkov držav članic.
Slovenija pri krčenju sredstev ni izjema, saj delež BDP za obrambne izdatke zadnja leta močno pada. Leta 2009 je znašal 1,62 odstotka, upoštevajoč le sredstva proračuna pa je že leta 2010 znašal 1,47 odstotka, lani pa komaj kaj nad enim odstotkom. Glede na sprejeta proračuna za letos in prihodnje leto odstotek obrambnih izdatkov še pada, in to na 1,06 odstotka v letu 2014 in 1,04 odstotka v letu 2015. Nominalno so se obrambni izdatki od leta 2010 v višini 583 milijonov evrov zmanjšali na 382 milijonov evrov oziroma za eno tretjino.
Obrambni izdatki Slovenije tako močno vplivajo na uresničitev začrtanih ciljev iz srednjeročnega obrambnega programa, ki zajema tudi zaveze do Nata. Glede na strukturo izdatkov obrambe se namreč povečuje delež za stroške osebja, in sicer z 62 odstotkov v letu 2010 na 80 odstotkov v lanskem letu, kar seveda pomeni precej manj denarja za investicije in vzdrževanje. Delež obrambnih izdatkov za investicije se je namreč z 22 odstotkov znižal na komaj tri odstotke. Slovenija je bila predlani po tem kazalcu na zadnjem mestu med članicami. To je daleč od ciljnih razmerij v srednjeročnem obrambnem načrtu (polovica za stroške osebja, slaba tretjina za vzdrževanje in dvajset odstotkov za investicije).
Glavni prispevek na Balkanu
Tema pogovorov bodo tudi misije in operacije v tujini. Nato v strateškem konceptu za novo desetletje, ki so ga sprejeli leta 2010, poudarja svojo vlogo pri preprečevanju ali odpravljanju kriz zunaj ozemlja članic. Trenutno Nato vojaške operacije ali povojne misije med drugim vodi v Afganistanu, na Kosovu in v Indijskem oceanu (proti piratom). V ospredju je Afganistan, kjer je do konca letošnjega leta predviden umik vseh enot ISAF, o nadaljnji vojaški navzočnosti pa se ZDA in Afganistan še pogajajo. V operacijah ISAF stalno sodeluje 34 slovenskih vojakov. »Prihodnje sodelovanje v operaciji se bo prilagajalo dinamiki zaključevanja operacije konec leta 2014 in se postopoma še zmanjševalo,« pravijo na obrambnem ministrstvu.
Glavni prispevek Slovenije v operacijah Nata je na Zahodnem Balkanu. Predstavnike ima v Natovih poveljstvih v Makedoniji in BiH ter v uradu v Srbiji, najobsežnejše delovanje slovenske vojske v tujini sploh pa je v silah Kforja na Kosovu. Tam je stalno navzočih približno tristo slovenskih vojakov, podobno število naj bi jih bilo tudi v prihodnje. V resoluciji o razvoju in opremljanju vojske do leta 2025 je med prioritetami zapisano tudi postopno povečevanje vzdržljivosti in zahtevnosti sodelovanja v mednarodnih operacijah.
V isti resoluciji je zapisan še en cilj, ki zadeva Nato: povečanje bojnih zmogljivosti vojske s težiščem na oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine za delovanje zunaj države. Ta bi morala biti po zavezah, ki jih je Slovenija dala Natu, oblikovana do leta 2016 in opremljena s 56 oklepniki, kar je bilo neuresničljivo, sploh glede na vse zaplete v poslu s Patrio, zaradi katerih se je število dobavljenih oklepnikov ustavilo pri številu trideset. Nato je vztrajal pri njenem oblikovanju, po srednjeročnem planu pa naj bi bojna skupina polno delovala leta 2023.
S pametno obrambo nižji stroški
Med vidnejšimi projekti Rasmussena na čelu Nata je koncept pametne obrambe. Zamisel je sicer stara, a je predlani na vrhu v Chicagu dobila dodaten elan zaradi krize, saj omogoča zniževanje stroškov. Gre za idejo, da se omejeno število članic Nata s potrebnimi specifičnimi znanji in opremo poveže v posamezen projekt (denimo odstranjevanje eksplozivnih teles), zato teh zmogljivosti ni treba vzdrževati ali razvijati drugim članicam. Projekti so razdeljeni v tri rede, prvi red je najbliže izvedbi v praksi in Slovenija po podatkih obrambnega ministrstva sodeluje v treh takšnih: v individualnem urjenju in izobraževanju, v združevanju zmogljivosti jedrske, kemične in biološke obrambe, kjer sodeluje pet srednjeevropskih držav in Italija, ter v združenem večnacionalnem poveljstvu v Ulmu. Še en projekt, kjer je zraven Slovenija, pa je nadzor kopnega iz zraka (AGS), ki bo omogočil neprekinjeno zagotavljanje informacije o silah in razmerah na zemlji. Vložek Slovenije bo sedem milijonov evrov, vrata za sodelovanje pa so odprta tudi slovenskim podjetjem.
