Avtor Alex Barker podrobno predstavi zgodovino »finančne norosti epskih razsežnosti v mariborski nadškofiji, ki so jo delno financirali s pomočjo duhovniškega nagovarjanja vernikov, naj Cerkvi zaupajo svoje privatizacijske certifikate«.
Čakali tri leta, preden so ukrepali
Prek svojih finančnih družb Zvon Ena in Zvon Dva je škofija na veliko vlagala - od založništva in proizvodnje do nepremičnin na Hrvaškem, pornografije, steklarn in argentinske klavnice. Prav pornografski programi družbe T2, ki jo je nadziral Zvon Ena, so na koncu alarmirali Vatikan, pojasnjuje FT. A čeprav je zaradi tega leta 2008 dvignil obrvi, so pretekla še tri leta, preden je Sveti sedež ukrepal, odredil preiskavo in na koncu odstavil tri škofe.
Pred tem je nadškofija na veliko vlagala, navidezni dobički s pregretega borznega trga pa so omogočali dodatna zadolževanja. Ko se je balon razpočil, je propadla večina investicijskih skladov. »Zvonova sta izstopala zaradi svojih cerkvenih povezav: to ni bila verska ustanova, ki bi se trudila upravljati s podedovanim imetjem, ampak uničujoč poskus, da bi bogastvo naredili iz nič.«
Slovenijo potolkla korporativno pajdaštvo in velikodušno kreditiranje
Zvonova sta bankrotirala, zahtevki do njiju pa skupaj znašajo milijardo evrov, opozarja časnik, ki sicer dodaja, da je dejanska razsežnost finančne luknje verjetno bližje 500 milijonom evrov, kolikor znašajo bančna posojila.
Propad Zvonov po mnenju avtorja ilustrira razmere v Sloveniji, ki se sooča z najhujšo krizo po osamosvojitvi. Prihajajo namreč računi za desetletje ekscesov in politične malomarnosti. »Slovenijo, nekdaj čaščeno kot veliko zmagovalko postkomunistične tranzicije, so potolkli korporativno pajdaštvo, velikodušno kreditiranje in država, ki še vedno nadzoruje velik del gospodarstva.«
Padec mariborskih klerikov razdelil družbo
Mariborski kleriki v svojem početju še zdaleč niso bili sami, a njihov padec je ostro razdelil družbo, ki se še vedno spopada z zapuščino druge svetovne vojne in petdesetih let komunizma, dodaja FT, ki v prispevku piše tudi o tem, da so bili Cerkev in njeni predstavniki v omenjenem obdobju v Sloveniji tarča neizprosnega pregona.
Za Slovenijo je zgodba mariborske nadškofije po pisanju FT boleč opomin na leta razcveta, ki so njeno gospodarstvo pustila na robu prošnje za pomoč iz tujine. Za Vatikan, ki si je po mnenju avtorja v tem primeru privoščil preveliko pomanjkanje nadzora, pa je to težka lekcija o nevarnostih nenadzorovanega upravljanja.
