Čeprav je NKBM julija več milijonskih tožb še zoper nekaj odgovornih vložila tudi na delovno sodišče, bosta glavni tarči prav nekdanja vodilna v banki, zoper katera je zaradi kršitve internih pravil banke in opustitve dolžnega ravnanja pri odobritvi petih kreditov vložena 23 milijonov evrov težka tožba. Ta sicer verjetno ni edina, saj je prvi mož NKBM že večkrat napovedal še drugi sveženj tožb.
Kovačič je v pismu STA med drugim pojasnil, da je za isto škodo toženih enajst oseb, poleg obeh na rednem sodišču v gospodarskem sporu še devet na delovnem sodišču, in to na štirih ločenih procesih, kar je po njegovem strokovno nedopustno, saj se dvakratna možnost poplačila za isto škodo izključuje.
"Dejstvo, da banka terja isto škodo dvakrat od različnih subjektov, pomeni, da banka ali ne ve, kdo je škodo povzročil, glede na to, da toži celoten kreditni odbor, vse pripravljavce predlogov in vodje enot, ki so bili odgovorni za kreditiranje, obenem pa na drugem sodišču še solidarno toži bivšo upravo za ravnanje njenih zaposlenih, ali pa ni sposobna obvladovati stroškov. S takšnim pristopom jih je najmanj podvojila in že danes ve, da jih del ne bo mogla nikoli dobiti povrnjenih ne glede na izid tožb," je dejal nekdanji prvi mož NKBM.
Do konca postopka okoli 3,5 milijona evrov stroškov
Po njegovem mnenju je banka doslej za tožbe še pred prvo obravnavo porabila 1,5 milijona evrov, skupaj pa naj bi po strokovnih ocenah do konca postopka okoli 3,5 milijona evrov. Od omenjenega denarja je NKBM doslej porabila okoli 700.000 evrov za sodne takse, za odvetnike in revizorje pa okoli 800.000 evrov. Samo strošek za vložitev tožbe zoper njega je znašal 285.408 evrov, ki jih je banka že plačala, Kovačič pa se sprašuje, ali je banka naredila oceno možnega izplena.
Kovačič se v pismu še sprašuje, kako lahko banka denar vlaga v odškodninske tožbe, medtem ko ga za pomoč podjetjem pri prestrukturiranju nima in pri tem navaja primer domnevne zavrnitve kupca za armaturni del proizvodnje v Mariborski livarni Maribor.
Moti ga tudi dejstvo, da banka želi uveljaviti škodo, ki naj bi jo nekdanje vodstvo povzročilo v petih letih na petih primerih kreditov. Kot pravi, so namreč v opazovanem obdobju gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom odobrili več kot 280.000 kreditov v skupnem znesku kar okoli 10,7 milijarde evrov.
Kovačič: Nemogoče, da bi banka povrnila stroške
Kovačič v pismu še razkriva, da sta v omenjenih petih kreditih udeležena dva gradbinca in trije finančni posredniki oziroma holdingi, ki so v stečaju, ti pa v nobenem od toženih primerov še niso bili zaključeni. To pa po njegovem pomeni, da glede na uveljavljeno sodno prakso škoda sploh še ni nastala in je zato odškodninska tožba nesmiselna.
Nekdanji prvi mož druge največje državne banke še meni, da je pravzaprav nemogoče, da bi banka povrnila karkoli od stroškov, ki jih je že povzročila, kaj šele, da bi lahko upala na kaj več. V Sloveniji uprave bank namreč niso prejemale milijonskih prejemkov, ki bi lahko povrnili škodo, zato je po njegovem "zelo drag cirkus, ki se ga gre uprava in nadzorni svet na račun delničarjev in davkoplačevalcev, zgolj namenjen odvračanju pozornosti in iskanju izgovorov za nedelovanje banke".
Po njegovem je namreč popolnoma nerazumljivo, zakaj banka ne pozove zavarovalnice Allianz, pri kateri so bili uprava in direktorji zavarovani za povrnitev povzročene poslovne škode do višine deset milijonov evrov, k povrnitvi škode. Uprava in nadzorni svet namreč zavarovalnice še nista niti pozvala k plačilu, kaj šele, da bi proti njej v primeru neplačila vložila tožbo, zaključuje Matjaž Kovačič.
