Predlog zakona je najprej v sredo s 359 glasovi proti 67 potrdil predstavniški dom kongresa, v četrtek pa je nalogo z 72 glasovi proti 26 opravil senat. V petek je piko na i pritisnil še Obama, ki se je ob pogledu na goro papirja zgrozil in dejal: "Za božjo voljo, to pa je velika zadeva." Zakon, ki financira delovanje Pentagona ter številnih drugih agencij in dejavnosti, zajema skoraj 1600 strani.
Gre za izvedbo dolgoročnega proračunskega dogovora med demokratsko senatorko Patty Murray iz Washingtona in republikanskim kongresnikom Paulom Ryanom iz Wisconsina, sprejetega decembra lani. S tem so se ZDA izognile novi blokadi proračunske porabe, podobni tisti od 1. do 16. oktobra lani, zaradi katere so bili zaprti nacionalni parki, na prisilnih dopustih pa tisoči javnih uslužbencev. Blokado so sprožili republikanci, da bi izsilili ukinitev zdravstvene reforme.
Obama je ob podpisu zakona dejal, da napredek ZDA po krizi leta 2008 ni zadosten, tudi zaradi nepotrebnih avtomatičnih varčevalnih ukrepov, ki so veljali do proračunskega dogovora. "Zdaj se lahko posvetimo drugim zadevam," je dejal Obama, nato pa dodal, da mora pohiteti, ker ima nekdo rojstni dan. Mislil je na prvo damo Michelle Obama, ki je v petek dopolnila 50 let, slavje v Beli hiši pa bo drevi.
Zakon znižuje porabo v letošnjem proračunskem letu za 30 milijard dolarjev. Pentagon bo lahko porabil le 487 milijard dolarjev, kar je enako kot lani, vendar v to ni vštetih 85 milijard dolarjev za vojne na tujem. Vojaki in civilni zvezni uslužbenci bodo dobili za odstotek višje plače, demokrati pa so dobili milijardo dolarjev več za program zgodnjega izobraževanja revnih otrok.
Predlog zmanjšuje število pripadnikov aktivne vojske za 40.000 na 1,36 milijona vojakov, davkarija se bo morala zadovoljiti s 500 milijoni dolarjev manj kot lani, FBI bo dobil skupaj osem milijard dolarjev, denarja za hitre železnice ne bo, pošta ne bo smela ukiniti sobotne dostave, Obama pa še naprej ne bo smel seliti ujetnikov iz Guantanama na ameriška tla.
Kongres je namenil 5,4 milijarde dolarjev za izboljšanje diplomatske varnosti po svetu, kar je 25 milijonov več od prošnje Bele hiše. Izrael bo dobil 3,1 milijarde dolarjev razne pomoči, Afganistan 1,1 milijarde, IMF ne bo mogel izpeljati sicer potrjene reforme, ki bi dala več besede državam v razvoju, podpredsednik Joseph Biden pa že drugo leto ne bo dobil povišice in se bo zadovoljil z letno plačo 233.000 dolarjev.
