Upravni odbor Prešernovega sklada (UO) je na včerajšnji izredni seji, ki jo je sklical po odstopu strokovne komisije za scensko umetnost, ponovno pregledal postopek predlaganja in izbire letošnjih Prešernovih nagrajencev. Vendar svoje odločitve ni spremenil. Nagrado Prešernovega sklada bo podelil trem kandidatom, ki jih je predlagala omenjena strokovna komisija, podelil pa jo bo tudi Jožetu Možini za dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj, ki ga strokovna komisija ni predlagala in mu tudi ni podala pozitivnega strokovnega mnenja.
Profesorji vedo najbolje
Odbor je torej za zakonitost svojega odločanja o nagrajencih poskrbel tako, da je naknadno obravnaval mnenje komisije, ki ga je ta podala prejšnji teden v protestni izjavi, vendar ga ni upošteval. Kot je včeraj po izredni seji pojasnil predsednik UO Janez Bogataj: »Upravni odbor meni, da je bila naša odločitev pravilna in strokovno utemeljena. Navsezadnje v upravnem odboru sedijo tudi profesorji članov komisije za scensko umetnost, zato je razpravljanje v javnosti o strokovnosti ali nestrokovnosti odločitve upravnega odbora brezpredmetno.«
Navedba Bogataja seveda drži, saj so člani nedvomno strokovnjaki na svojih področjih. A pregled strokovnih področij, na katerih deluje 15 članov, ki so sprejeli odločitev, kaže, da so bodisi ustvarjalci bodisi strokovnjaki na področjih: etnologija, jezikoslovje, literatura, gledališče, arhitektura, slikarstvo, glasba in medicina. Edini predstavnik televizijske režije, torej predstavnik področja, za katerega prejme nagrado Možina, je Slavko Hren, ki pa je minuli teden po odstopu strokovne komisije odbor seznanil tudi s svojim odstopom. Za pojasnila javnosti ni dosegljiv, svojega odstopa pa tudi v odstopni izjavi ni komentiral.
Bogataj meni še, da so strokovne komisije pomožno telo UO, slednji pa ima popolno avtonomijo odločanja. Kot smo v Dnevniku že poročali, noben člen zakona ali statuta ne govori eksplicitno o tovrstni avtonomiji. Čeprav je minister za kulturo Uroš Grilc že prejšnji teden dejal, da je UO ravnal v nasprotju z zakonom o Prešernovi nagradi, odbor zavrača očitke. Kot kaže, pa člane odbora njegova vsebina vseeno nekoliko bega. Bogataj je namreč povedal še, da odbor meni, da bi moralo ministrstvo v prihodnje urediti nekatera neskladja med zakonom, statutom in pravilnikom. Natančneje, želijo si jasne opredelitve pristojnosti UO in komisij ter njihovega delovanja.
Problem ni neskladje mnenj, pač pa postopkovna napaka
Upravni odbor je kršil 9. člen zakona o Prešernovi nagradi, ki pravi: »Upravni odbor sprejema odločitve o nagrajencih na podlagi mnenj svojih strokovnih komisij.« Vendar pa minister Grilc ne problematizira dejstva, da sta mnenji UO in strokovne komisije vsebinsko neskladni. Navedeni člen namreč govori o tem, da mora biti mnenje podlaga za odločitev. Minister Grilc, kot je povedal včeraj po seji odbora, meni, da je problem zgolj v tem, da UO ni razpolagal z mnenjem komisije. Kot je razložil: »Za to, kako je bil postopek izpeljan, je odgovoren upravni odbor. Jaz samo trdim, da je zakon glede tega zelo jasen. Zahteva mnenje strokovne komisije, v tem postopku je ta korak manjkal. Zato je na tej odločitvi senca, ampak s tem bo moral priti na čisto upravni odbor.«
Tako razumevanje zakona o Prešernovi nagradi zastavlja vprašanje, čemu strokovne komisije sploh služijo. Kot kaže, so lahko tudi povsem brez funkcije, saj nagrajencem ni treba ostati na situ njihove strokovne presoje. Taka interpretacija zakona podeljuje popolno avtonomijo tudi vsem bodočim odborom in njihovemu »argumentu moči«, saj lahko očitno odločajo povsem samovoljno. Stroki so večji pomen priznavali prejšnji trije predsedniki UO Meta Hočevar, Dušan Jovanović in Jaroslav Skrušny (skupno »pokrivajo« obdobje 2001–2012). Kot smo v Dnevniku prejšnji teden že pisali, so vsi trije upravni odbor vodili tako, da so nagrajence avtonomno izbrali izmed predlogov, ki so jih komisije dejansko podprle. Kot je dejal Skrušny: »Niti enkrat nismo poskušali nagraditi koga, ki ga ne bi potrdile strokovne komisije, saj statut in zakon jasno govorita, da UO odloča na podlagi mnenja svojih komisij.«
Možina po mnenju odbora umetnik?
Odločitev za podelitev nagrade Možini ni bila sprejeta soglasno, pač pa z večino glasov. V minulih letih so bili prejemniki nagrade Prešernovega sklada nagrajeni s 7000 evri. Na vprašanje, kaj je odbor prepričalo pri dokumentarnem filmu Jožeta Možine, Bogataj odgovarja, da se člani UO strinjajo, da na taka in podobna vprašanja do podelitve nagrad ne dajejo izjav.
Bogataja smo vprašali še, kako komentira dejstvo, da bo nagrada letos prvič podeljena za izdelek, ki bolj kot med umetniške sodi med novinarske. »Zelo mi je žal, da tukaj ne moreta z menoj stati vsaj dva ali trije iz odbora, ki jim je to strokovno področje in bi to lahko utemeljili,« je dejal po seji. »Zlasti eden od članov odbora, ki je strokovnjak na tem področju, je tudi ostalim danes razložil, za kakšen izdelek gre, za kakšno umetniško delo, in ali lahko v tem primeru govorimo o umetniškem delu ali ne.« Bogataj dodaja, da je delo Možine treba razumeti kot dokumentarni portret, kakor so to menda formulirali na včerajšnji seji.
