Kot je pojasnil minister za kulturo Uroš Grilc, bodo založniki kljub novemu zakonu še naprej svobodno določali ceno, ki pa je ne bo mogoče spreminjati šest mesecev. Knjige bo na vseh prodajnih mestih mogoče kupiti po enotni ceni. Tovrstno ureditev poznajo že v 12 članicah EU, ministrstvo pa se je pri pripravi predloga zgledovalo predvsem po francoski ureditvi.
Nižje cene knjig, preglednejši trg
Po Grilčevem pričakovanju bo nova ureditev prinesla v povprečju nižjo ceno knjig, te bodo dostopnejše, trg pa preglednejši. Zakon je nastal na pobudo Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter je šel skozi široko javno razpravo. Kot je poudaril minister, zakon uživa precejšnjo podporo založniške in knjigotrške panoge.
Zakon Javni agenciji za knjigo nalaga spremljanje knjižnega trga ter jo s tem usmerja k analitičnemu spremljanju in k oblikovanju ustreznih razvojnih politik. Založnike pa spodbuja, da opredelijo nekatere skupne naloge, denimo portal knjige na trgu, ki ga Slovenija za razliko od večine evropskih držav še nima.
Neškodljiv a tudi nekoristen?
Nekateri opozicijski poslanci so podvomili v učinkovitost zakona. Po besedah poslanca SDS Vinka Gorenaka je zakon »neškodljiv, vprašanje pa je, ali je tudi koristen«. V razpravi je bilo slišati tudi predlog, da bi zakon pridobil na učinkovitosti, če bi omenjeni šestmesečni rok podaljšali na eno leto.
Lansko leto se je iztekla veljavnost tretjega zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi. Skupina poslancev SD - pridružil se jim je tudi Jožef Kavtičnik iz PS - je zato v zakonodajno proceduro vložila zakon, ki podaljšuje njegovo veljavnost za obdobje od leta 2015 do leta 2019. Predlagatelji so pri vladi naleteli na odklonilno stališče.
56 milijonov evrov
Kot je pojasnil poslanec SD Samo Bevk, sicer prvopodpisani pod predlog, so se za pripravo zakona odločili zaradi dokončanja nerealiziranih programov. Po njegovih besedah bi bilo treba za čas podaljšanja veljavnosti zakona v državnih proračunih zagotoviti nekaj več kot 56 milijonov evrov, sredstva pa naj bi se oblikovala v vsakoletnih proračunih pristojnega ministrstva.
Zakon je bil sprva predviden v normativnem programu vlade za leto 2014 in v Nacionalnem programu za kulturo v obdobju 2014-2017, vendar je zaostrena finančna situacija pripeljala do mirovanje programov v letu 2014. Po Bevkovih besedah bi zakon zato začel veljati v letu 2015, ko se obeta boljša javno-finančna situacija.
Predlagateljem priznali dober namen
Minister je opozoril, da predlagano podaljšanje zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe RS v kulturi nima ustreznega finančnega vira. Po njegovih besedah se vlada ni odločila za podaljšanje tudi zaradi tega, ker zakon ministrom dopušča preveliko mero arbitrarnosti. Grilca je zmotilo tudi dejstvo, da se zakon omejuje le na določene projekte in bi terjal precejšnjo redakcijo.
Tako koalicijski kot opozicijski poslanci so predlagateljem zakona priznali dober namen, z obeh strani pa je bilo slišati tudi pomisleke v zvezi s finančno nedorečenostjo predloga. Kar nekaj presenečenja med člani odbora je izzval Kavtičnik, ki je napovedal, da zakona ne bo podprl, čeprav je med podpisniki predloga. Kot je pojasnil, je stališče spremenil zaradi vladnih opozoril.
