Po letih životarjenja je v stečaju končal še eden od nekoč pomembnih igralcev v slovenski tekstilni industriji – Veletekstil. Če je imel še pred desetletjem več kot 30 maloprodajnih enot po vsej državi, je njegova zadnja leta zaznamovalo zapiranje trgovin, drastično krčenje prometa pa tudi prenašanje premoženja s podjetja na podjetje in nazadnje propadli poskus prisilne poravnave.
Direktor Veletekstila Anton Maglica je namreč zahtevo za začetek stečaja na sodišče vložil le nekaj tednov po tem, ko bi moralo podjetje upnikom v skladu s februarja 2011 potrjeno prisilno poravnavo nakazati sploh prvi obrok. Koliko premoženja je po treh letih še ostalo v ljubljanskem podjetju, bo ugotavljal stečajni upravitelj Blaž Štumpfl. Nedvomno pa ga je znatno manj kot pred začetkom prisilne poravnave, saj je Veletekstil v okviru postopka ustvaril milijon evrov dodatne izgube.
Spomnimo, da je Maglica nezavarovanim upnikom leta 2010 obljubil plačilo 31 odstotkov njihovih terjatev. V primeru stečaja bi dobili zgolj 13 odstotkov zahtevanih sredstev. Prisilno poravnavo je predlagal po tistem, ko je na novoustanovljeni podjetji skupaj z gradbeno in trgovinsko dejavnostjo prenesel za več kot 20 milijonov evrov premoženja. Nanju so bila prenesena tudi dolgoročna bančna posojila, Veletekstilu pa so ostali kvečjemu kratkoročni dolgovi in terjatve, katerih izterjava je bila vprašljiva.
Kljub temu mu ni bilo treba v podprtje predlagane prisilne poravnave prepričati kaj dosti upnikov. Tik pred zdajci je namreč popravil načrt sanacije, tako da je lahko njegovo podjetje s konverzijo terjatev v kapital prišlo do dvojnih glasovalnih pravic. S tem je Veletekstil za las rešil pred stečajem, saj drugače ne bi dobil zakonsko potrebnih 60 odstotkov glasov za sprejem prisilne poravnave. Glavno breme je na koncu nosilo gradbeno podjetje Keting iz Ajdovščine, ki je za Veletekstil v soseski Markovec pri Kopru gradilo 18 stanovanj. Keting je izgubil skoraj milijon evrov, kar ga je spravilo v stečaj.
Vse bolj črni oblaki se zgrinjajo tudi nad podjetji, na katere je Maglica pred prisilno poravnavo Veletekstila prenašal njegovo premoženje. Podjetje VT Maloprodaja, ki je dobilo dejavnost maloprodaje, je šlo septembra lani v stečaj. Enaka usoda verjetno čaka podjetje Veletekstil Nepremičnine, ki je prevzelo zemljišča, saj ima že dalj časa blokirane račune in za več sto tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti. Tudi njegovo hčerinsko podjetje Velgradnje, ki je hotelo na vogalu Masarykove in Šmartinske ceste v Ljubljani, na mestu nekdanje Veletekstilove tovarne postaviti stolpnico, ima vedno več težav. Pred kratkim je NLB začela izvršbo na njegovem premoženju. tm
