Lani je neimenovani prosilec od Državnega izpitnega centra (Ric), zahteval podatke o konkretnih šolah, na katere se nanašajo podatki, objavljeni v letnem poročilu splošne mature 2011 na spletni strani. Rica. V poročilu je bila objavljena tudi tabela, koliko dijakov se je na posameznih srednjih šolah udeležilo mature in kako uspešno so jo opravili, pri čemer so bile namesto imen šol v tabeli navedene le zaporedne številke.
Prosilec je od Rica zahteval podatke o tem, katera šola je predstavljena s številko 1, katera s številko 2, itd. Ric je njegovo zahtevo zavrnil, sklicujoč se na zakon o maturi, ki določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabljati za razvrščanje šol. Razkritje zahtevanega šifranta naj bi namreč povzročilo motnje pri njegovem delovanju oziroma dejavnosti celotnega šolskega sistema.
Informacijski pooblaščenec temu argumentu ni sledil. V postopku je ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo zgolj dejstva - zbirne podatke o rezultatih splošne mature. Tudi če bi bili zahtevani podatki v zvezi z notranjim delovanjem, njihovo razkritje organu ne bi moglo povzročiti takšne škode, ki bi resno in konkretno ogrozila njegovo delovanje oziroma dejavnost. Organ bi namreč kljub razkritju podatkov še naprej lahko opravljal vse svoje naloge, navedene v zakonu, vključno z zbiranjem in analiziranjem podatkov o maturi, je ugotovil pooblaščenec. Prav tako ni sledil argumentu, da dostop do zahtevanih podatkov ni dovoljen zato, ker si bo na njihovi podlagi javnost ustvarila napačne zaključke o kakovosti posamezne šole, kar bo vplivalo na povečan oziroma zmanjšan vpis v posamezne srednje šole. Domneve in ugibanja o tem, dijaki katerih srednjih šol dosegajo boljše oziroma slabše rezultate na maturi, so med splošno javnostjo razširjene že sedaj, je še ugotovil pooblaščenec.
Zoper tako odločitev je Ric sprožil upravni spor, ki pa ga je sodišče v celoti zavrnilo. ri, sta
