Ali so kmetijske šole krive za vse manj hrane?

Naj pojasnim: na strokovni program visokih šol in fakultet se namreč lahko – za razliko od slušateljev univerzitetnih programov – vpišejo dijaki, ki so opravili zaključni izpit v katerem koli štiriletnem srednješolskem programu, poklicna ali običajna matura nista pogoj. Slušatelj prejme naziv diplomirani inženir in s tem tudi pravico, da se brez dodatnih kvalifikacij vpiše na drugo (magistrsko) stopnjo bolonjskega študija. Denimo šola Grm Novo mesto navaja na spletni strani: »Diplomant dobi strokovni naslov diplomirani inženir upravljanja podeželja.«

Kolega Podgornik, res je, o vaši kvalificiranosti za dekana sem se ostro izrazil. Vas je pa g. direktor Tone Hrovat v istem članku, ki mu zdaj replicirate, branil: »Malokateri profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti ali na kmetijski fakulteti v Mariboru ima v vrtnarstvu toliko pokazati kot on, čeprav je še zelo mlad.« Bilo bi bolje, da bi pri tem ostalo. Ker pa zdaj vesoljni Sloveniji razlagate, da se motim in je z vašimi objavami vse v redu (pri tem posebej izpostavljate svoj doktorat), pa naj vendarle malo pojasnim, kaj je z vašimi objavami, gospod dekan, hudo narobe. Kar se tiče doktorata, ta po vsem svetu velja za vstopnico v znanstveni staž. Večina uglednih univerz ima o tem zelo stroga merila, redko kje pa lahko doktoriraš, ne da bi iz področja naloge objavil nekaj člankov v uglednih znanstvenih revijah. Obžalujem, da je bilo to neko obdobje na naši fakulteti mogoče, so pa bili to zelo redki primeri, očitno ste vi eden od njih. Izkoristili ste namreč možnost, ki je pred leti še veljala, in uveljavili opravljen magisterij kot zadostno vstopnico. Če ga ne bi imeli, bi bila že tedaj objava obvezna. Kot mi zagotavlja vaš mentor, vas je ves čas dela pri nalogi in kasneje spodbujal, da rezultate te agrarnoekonomske študije objavite, pa mu to žal ni uspelo.

Da do tovrstnih anomalij ne more več prihajati, smo pravilnike o pogojih doktoriranja močno zaostrili. Vaše ostale objave pa so, kot rečeno, za nivo dekana izrecno šibke, pri nas bi zadoščale za nivo asistenta. V bazi COBISS, kjer naj bi bila vpisana vsa objavljena dela slovenskih znanstvenikov, znanstvenih objav 1.01 do 1.03 sploh nimate. Navedenih pa imate sedem strokovnih člankov 1.04, od tega šest v reviji Sad, Krško in enega v reviji Gospodarjenje z okoljem. Težko razumem, zakaj so uvrščeni med strokovna dela, bolj bi spadali med poljudne članke, saj jih šest od njih nima nobene reference in tudi v nobenem ne poročate o svojih ali tujih raziskovalnih rezultatih.

O vseh ostalih navedbah, tako vas kot g. direktorja zavoda, pa bi kazalo opraviti kak resen razgovor. O tem, da so obstoječe fakultete »krive« za padec pridelave (ki, mimogrede, še zdaleč ni tak, kot ga omenja g. Hrovat), tule prav gotovo ne bova razčistila, bom pa spodbudil sodelavce, da o našem strokovnem delu javnost obvestimo, saj opažam, da zlasti naše strokovno delo ni bilo dovolj medijsko pokrito.

Izjava, da »nekateri ljubljanski profesorji raziskujejo predvsem v svojo korist«, /…/ »za potrebe napredovanj...«, je pa res biser. Še posebno, če pride izpod peresa dekana, ki naj bi vodil visoko šolo in njen kadrovski razvoj. G. Podgoršek, mar res niste bili še nikjer po svetu, da bi vsaj v osnovah poznali delovanje fakultet? Dajte, prosim, malo se le sprehodite naokoli. Ko boste našli fakulteto, kjer profesorjem ni potrebno, da se dokažejo z izvedbo vrhunskih raziskav, katerih rezultate potem prenašajo na svoje slušatelje in aplicirajo v strokovnih delih, potem se, prosim, ponovno oglasite. Sam take fakultete namreč ne poznam.

Preletiva še nekaj podrobnosti. V najini diskusiji je narobe zlasti to, da se v njej dejanski protagonist drži v ozadju. Nobena skrivnost ni, da direktor zavoda, g. Tone Hrovat, nekdanji predsednik državnega sveta, že leta lobira za ustanovitev fakultete. Je pa zanj značilno, da z njim ne moreš sedeti za isto mizo, ne da bi ti razložil, katero politično stranko gosti ta večer, katero je včeraj in kolikšne so njegove zasluge za slovensko neodvisnost. Izjave protagonistov nove visoke šole, kot jih beremo v teh dveh besedilih, o nujnosti tovrstnega študija, ki da »drugje ne obstoja«, so lepo zveneče, glede njihove resničnosti pa je, kot kaže, primerno, da jih presodijo strokovnjaki, ki jih po potrebi uvozimo z območja nekdanje države.

O kvaliteti novega programa kmetijstva na vaši šoli zelo težko sodim, ker ga niste nikjer objavili. Na vaši spletni strani ga namreč ni, visi pa poziv bodočim študentom k vpisu ob plačilu šolnine. Ni niti seznama profesorjev, tako da o tem kdaj drugič. Kako je kaj takega v Sloveniji sploh mogoče, bodo morda kdaj pojasnili odgovorni. Kar se tiče vpisa na obstoječe fakultete, obstaja javno dostopna podatkovna zbirka. Za naše študente v resnici nismo v skrbeh, saj smo letos, denimo, napolnili prav vsa vpisna mesta. Vse bolj se kaže, da slušatelji vedo, da postaja diploma vredna bistveno več, če je opravljena na ugledni ustanovi. Sicer problematika vsekakor ni značilnost le agronomskih študijev, v državi je podobnih nesmislov še mnogo. Žal javna razprava o tem ne poteka.

Ko sem že pri besedi, naj opozorim na drugi del članka. Novinarka Tatjana Pihlar namreč povsem korektno navaja stanje v državi, torej štiri že obstoječe visokošolske ustanove in 13 študijskih programov. Res je, agronomski oddelek Biotehniške fakultete je v letih že večkrat opozarjal na nepotrebnost podvajanja. Za premislek: na področju biotehnike imamo le eno fakulteto za veterino, le po en oddelek za gozdarstvo, za lesarstvo, za živilsko tehnologijo, za krajinsko arhitekturo, pa kljub temu izšolamo raje preveč kot premalo kadra. Ustanavljanje vedno novih fakultet na področju kmetijstva je s stališča smotrnosti upravljanja države nekaj neverjetnega in vsekakor meji na sistemsko korupcijo, na katero nas neuspešno opozarja KPK. Taka dejanja so na videz poštena in zakonita, dejansko pa državi povzročajo le dodatne stroške in nižajo kakovost izobraževanja. Tale zadnji primer je le najbolj očiten eksces, ki se v normalni državi ne bi smel zgoditi. Potem se čudimo, ko država uvaja nove in nove davke. Mnogo primerneje bi bilo narediti red med nepotrebnimi odhodki.

prodekan za področje agronomije Biotehniška fakulteta