Trideset kmetijskih zadrug (od 31) je izstopilo iz družbe Mlekodel, ki so jo ustanovile leta 1998 zaradi lastništva v Ljubljanskih mlekarnah. V sodnem registru je namesto njih kot lastnica zdaj vpisana Deželna banka Slovenije (DBS), ki naj bi s prodajo Ljubljanski mlekarn zaslužila najmanj 300.000 evrov.
Po naših informacijah so se nekateri zadružniki za slovo od Mlekodela odločili zato, ker je bila to edina pot, da pridejo do denarja od prodaje delnic Ljubljanskih mlekarn, saj jim je kupnino nakazala DBS, ne Mlekodel. »Ali so nas pri tem znova naplahtali, tega ta trenutek še ne vem, vem le to, da se naša zadruga nikoli več ne bo vključila v nobeno združbo,« nam je včeraj povedal eden od razočaranih direktorjev.
Znano je, da so zadruge lani nameravale prevzeti Ljubljanske mlekarne, vendar so Mlekodel, Zadružna zveza Slovenije in Deželna banka Slovenije zaradi zelo nizke ponujene cene v postopku prevzema pridobile le dobre štiri odstotke celotne izdaje delnic. Večinski lastnik največje slovenske mlekarne je tako letos postal francoski prehranski gigant Lactalis, ki mu je Mlekodel (za okoli 9,5 milijona evrov) prodal še dobrih 23 odstotkov svojih delnic. Čeprav je bil ustanovljen le zavoljo lastništva Ljubljanskih mlekarn, po Mlekodela lastniki kljub temu (še) niso likvidirali. Podporo za likvidacijo so sicer iskali na več skupščinah družbe, a so ji – tako naši viri – nasprotovale zadruge, ki so blizu Petru Vrisku, predsedniku Zadružne zveze Slovenije in hkrati prvemu nadzorniku Deželne banke Slovenije. Ključna v oviranju likvidacije naj bi bila zadruga Jeruzalem Holding, ki je v lasti Zadružne zveze Slovenije, v Mlekodelu pa je imela tolikšen lastniški delež (več kot 16 odstotkov) kot drugi dve največji lastnici (mozirska in trebanjska zadruga) skupaj.
Ker Mlekodela niso likvidirali, naj bi bil edini način, da zadruge pridejo do kupnine od prodaje delnic Ljubljanskih mlekarn, ta, da izstopijo iz lastništva Mlekodela, ga prepustijo Deželni banki Slovenije, ta pa jim nakaže kupnino. To se je tudi zgodilo, zato je DBS po novem 94,3-odstotna lastnica Mlekodela, od zadrug pa je v njem ostala le medvoška, ki ima 5,65-odstotni lastniški delež, zastavljen pri DBS. Vriskova banka naj bi za odkup lastniškega deleža zadrug v Mlekodelu, ki ga je predstavljala kupnina od prodaje delnic mlekarne, najprej zahtevala šest odstotkov popusta, na koncu se je morala zadovoljiti s 3,2 odstotka. S prenakazilom kupnine zadrugam naj bi tako zaslužila najmanj 300.000 evrov (naši viri pravijo, da je DBS ciljala na več kot pol milijona evrov vredno nagrado).
Ta zgodba se je vlekla vse od maja. Ko je Mlekodel dobil kupnino od Lactalisa, naj bi si Vrisk prizadeval denar zadržati v svoji kmečki banki. Sprva naj bi bila v igri dokapitalizacija banke, potem podrejeni dolg, na koncu je DBS z vsako zadrugo posebej sklenila pogodbo o odkupu njenega lastniškega deleža v Mlekodelu s 3,2-odstotnim popustom. Direktor Mlekodela Anton Vrhovnik dogajanja ni hotel komentirati in nas je po informacije napotil na DBS, prvi nadzornik kmečke banke Peter Vrisk pa se na naše klice včeraj ni odzival.
Kmetijski minister Dejan Židan je maja, ko se je Mlekodel odločil za prodajo svojega skoraj četrtinskega lastniškega deleža Ljubljanskih mlekarn, upal, da bodo zadruge kupnino koristno prelile v preostali del mlekarskega sektorja, torej v večjo konkurenčnost celjske, murskosoboške in kobariške mlekarne. A vse kaže, da zadruge denarja, ki so ga dobile od prodaje delnic Ljubljanskih mlekarn, ne bodo vložile v mlekarstvo. Njihovi direktorji nameravajo kupnino porabiti za poplačilo kreditov, morebiti še za nakup kakšne nepremičnine...
