Od petkovega odstopa so člani senata, kakor pravijo v pismu, doživeli različne odzive in interpretacije svojega odstopa. »V zgolj treh dneh smo bili priča paradi dela političnega in tudi dela medijskega prostora, predvidljivo prežetega s površnostjo, špekulacijami, zarotami, lobiji in osebnimi zamerami,« so zapisali.
Odprli majhno okno priložnosti
Na padanje Slovenije po lestvici indeksa korupcije zaznave korupcije v javnem sektorju je KPK obširno opozarjala že v letnih poročilih za leta 2010, 2011 in 2012. Nobenega od teh poročil še niso obravnavali na plenarni seji DZ, so dodali.
Kljub povedanemu pa po mnenju senata ni mogoče mimo dejstva, da je del medijskega in političnega prostora, predvsem predsednik republike Borut Pahor, kot sedaj kaže, in velik del neobremenjene strokovne ter splošne javnosti njihovo petkovo dejanje razumel pravilno. S tem odstopom in takšnim razumevanjem odstopa se je odprlo majhno okno priložnosti za dejansko razpravo o vsebini in reševanju težav, s katerimi so se v KPK srečevali in nanje opozarjali, menijo.
Politična volja brez fige v žepu
V sedem strani dolgem javnem pismu so opredelili tudi ukrepe, ki bi po mnenju senata komisije pomenili korak od razpravljanja o (sistemski) korupciji h konkretnim aktivnostim. Odgovornost za vladavino prava se začne v politiki in administraciji, saj te odgovornosti po mnenju senata KPK ne smemo v celoti prenesti na nadzorne organe, na policijo, tožilstvo ali sodišča.
Zato so nanizali ukrepe, ki so primarno v pristojnosti politike oziroma pogojeni s politično voljo »brez fige v žepu«.
Ustanovitev javne in transparentne preiskave o Teš 6
V prvi vrsti senat KPK predlaga ustanovitev javne in transparentne preiskave o Teš 6. Daleč največja investicija v Sloveniji po izgradnji avtocest je namreč obremenjena s številnimi sumi kaznivih dejanj, nasprotij interesov, nesmotrnosti in negospodarnosti porabe denarja, so zapisali v KPK.
Podobno preiskavo predlagajo v primeru luknje v slovenskem bančnem sistemu. Ker so se izgube bank socializirale in bodo stroški njihove sanacije kriti iz davkoplačevalskega denarja, poraba teh sredstev »ne sme in ne more biti tajna«, poudarjajo.
Celovita reforma zdravstvenega sistema
Zavzemajo se za sprejem novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi omogočila razkritje odvetniških, svetovalnih, sponzorskih in donatorskih pogodb, ki jih sklepajo podjetja v posredni in neposredni lasti države in občin.
KPK opozarja na potrebo po celoviti reformi zdravstvenega sistema. Vendar pa za ureditev javnega naročanja in razbitje monopolov ni treba čakati na celovito zdravstveno reformo. Z ustreznimi spremembami predpisov je mogoče že pred tem doseči centralizacijo in informatizacijo, s tem pa transparentnost javnega naročanja v javnem zdravstvu, so prepričani v komisiji. Za področje javnih naročil KPK predlaga tudi ustanovitev posebne inšpekcije.
Hiter sprejem zakona o SDH
Prav tako v KPK predlagajo hiter sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki bo vključeval ukrepe za transparentnost imenovanja in odločanja nadzornikov ter uprav v podjetjih v posredni ali neposredni večinski lasti države. Zakon naj zahteva vnaprejšnje razkritje potencialnega ali obstoječega nasprotja interesov.
Za poslance, funkcionarje vlade in ministrstev komisija predlaga sprejem etičnega kodeksa. Na lokalni ravni pa zagovarja sprejem zakonodaje, ki bo »v določenih primerih omogočala odpoklic župana«.
Zavzema se tudi za sprejem zakonodaje, ki bi na podlagi sodne potrditve zlorabe položaja ali kršitve protikorupcijske zakonodaje ob zagotovljenem sodnem varstvu predvideval sodno izvršljiv odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije za določen čas.
Transparentnost sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov
Komisija predlaga vladi in DZ spremembe poslovnika, ki bodo okrepile transparentnost sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov. Vsak predlog predpisa naj bi tako obvezno vseboval tudi podatke o tem, ali je pri pripravi določenega predpisa sodeloval zunanji svetovalec oz. kakšna je »zakonodajna sled«.
Obenem predlaga ureditev in javno dostopnost ter transparentnost evidence Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter sprememb namembnosti zemljišč. Vzpostaviti pa želi tudi konkretno razpravo o sistemski reorganizaciji delovanja inšpekcijskih služb.
Sprememba novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
Prav tako predlaga sprejem sistemskega zakona, ki bo stanovske organizacije, kot so odvetniška, zdravniška ali notarska zbornica, zavezal k vzpostavitvi učinkovite samoregulacije ter preglednega in javno dostopnega sistema za spremljanje delovanja njihovih razsodišč ter izrečenih sankcij.
Ne nazadnje pa KPK predlaga spremembo novega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta bi med drugim okrepil pooblastila komisije na področju nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in korupcijsko izpostavljenih kategorij javnih uslužbencev. Prav tako bi se okrepile pristojnosti KPK na področju omejitev poslovanja, nezdružljivosti funkcij in nadzora nad sprejemanjem daril. Zakon bi obenem vzpostavil svet komisije, ki bi ga imenoval DZ in bi predstavljal organ nadzora nad delom KPK z vidika integritete, objektivnosti in učinkovitosti njenega delovanja.
